URN_NBN_SI_DOC-RHTFBRK4

Brezposelni konec avgusta 2011 Podatki O b m o č n e službe Z a v o da RS z a z a p o s l o v a n je Ptuj Skupno število iskalcev zaposlitve: 4541 Število žensk, ki iščejo delo: 2226 Vsi Ženske I. stopnja izobrazbe 1235 519 II. stopnja izobrazbe 262 90 III. stopnja izobrazbe 27 19 IV. (poklicna) stopnja izobrazbe 1215 511 V. (srednješolska) stopnja izobrazbe 1306 749 VI. stopnja izobrazbe 139 75 VII. in višje stopnje izobrazbe 343 252 Diplomanti bolonjskega študija, 14 11 ki iščejo delo Največ brezposelni h na Ptujskem ima končano peto, srednješolsko stopnjo izobrazbe! Vir: Z a v od RS za zaposlovanje, O b m o č n a e n o ta Ptuj Do zaslužka s sezonskimi deli Letos na ptujskem in o r m o š k em območju dovolj domačih sezonskih delavcev, ki se niso izogibali ponujenih del v kmetijstvu in gradbeništvu SLAVICA PIČERKO PEKLAR Na območju Ptuja in Ormoža je, kakor vsako leto v poletnih in jesenskih me- secih, tudi letos povpraševanje po sezonskih delavcih v kmetijstvu pre- cejšnje. Spravilo kmetijskih pridelkov je skoncentrirano predvsem na konec julija, avgust in september, deloma še oktober. Zato podjetja in posamezni- ki, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavno- stjo, sezonsko zaposlovanje načrtujejo praktično že od pomladi. Letošnja se- zonska opravila potekajo nekoliko prej, saj je zaradi lepega in toplega vremena sadje, zlasti grozdje (na to je vezanih največ sezonskih delavcev), dozorelo prej. Torej ga je treba nekoli- ko prej tudi spraviti," ugotavlja Tomaž Žirovnik, direktor ptujske območne službe zavoda za zaposlovanje. Delovna dovoljenja niso bila potrebna Že tradicionalno dobro sodelovanje med večjimi kmetijskimi prideloval- ci in Zavodom RS za zaposlovanje, območno službo Ptuj, na področju zagotavljanja delavcev za sezonska opravila so v letošnjem letu še nad- gradili, pravi. "Z domačimi iskalci zaposlitve nam je namreč uspelo za- gotoviti skoraj celotno spravilo pridel- kov in izpolniti praktično vse potrebe delodajalcev. Delovnih dovoljenj za se- zonska dela v kmetijstvu torej letos ni bilo. Zaradi velikega zanimanja doma- čih iskalcev je bilo tudi nekaj odstopov od že oddanih vlog za delovna dovo- ljenja," dodaja sogovornik, ki je skupaj s svojimi sodelavci seveda zadovoljen, ker so iskalci zaposlitve začeli spozna- vati, da je mogoče kaj zaslužiti tudi s sezonskimi deli, in so pripravljeni tudi za krajši čas sprejeti dela, za katera so še pred kratkim menili, da jih ne bi nikdar opravljali." Precej tudi dela na črno "Podobne so razmere v gradbeništvu. A to je že druga zgodba. Našteli smo več kot 300 ljudi, ki so se vključili v sezonska dela," pojasnjuje Žirovnik. "Letošnja posebnost, sodeč po preje- tih povratnih informacijah kmetijskih pridelovalcev, so velika motiviranost, zavzetost in vztrajnost sezonskih de- lavcev, saj praktično ni bilo osipa in posledično zamenjav. Na Uradu za delo Ptuj in Ormož se je že pred pole- tnimi meseci oglasilo veliko brezpo- Obiranje jabolk sodi med vsakoletna sezonska opravila. Letos ljudi, ki so pripravljeni poprijeti za delo, na Ptujskem ne manjka. (Slavica Pičerko Peklar) Osnovnošolci med učno uro na posesti ptujske biotehniške šole, kjer so izvedeli, da brez dela ni tako sočnih jabolk. (Slavica Pičerko Peklar) selnih, ki so se zanimali za sezonska dela, nekaj pa so jih spodbudile tudi svetovalke zaposlitve. Izborov, kjer so delodajalci predstavili pogoje dela in se dogovorili za podpis pogodb, se je udeležilo več kot 4 00 iskalcev za- poslitve in skoraj deset delodajalcev," predstavlja podobo letošnjih sezon- skih del na širšem ptujskem območju Žirovnik. Največja je bila ponudba se- zonskih del v sadjarstvu, pri obiranju jabolk in v vinogradništvu. Brezpo- selni se zdaj, vsaj na ptujsko-ormo- škem območju, ne izogibajo obiranju grozdja in drugim delom v kmetij- stvu." Letošnja sezonska dela se torej počasi zaključujejo in le upamo lahko, tako sogovornik, da bo tudi naslednje leto povpraševanje po sezonskih delih tako na strani delodajalcev kot na strani brezposelnih tako uspešno kot letošnje. Pri sezonskih delih v grad- beništvu in kmetijstvu je treba ome- niti tudi dejstvo, da še vedno veliko tega dela poteka v nasprotju z veljav- no zakonodajo, torej "na črno" in brez ustreznih pogodb, zlasti pri nekaterih manjših pridelovalcih. KOMENTIRAMO Delati, kaj je že to? SLAVICA PIČERKO PEKLAR Sedemnajstletnik, ki še pred poukom skoči v hlev in tam postori, kar je treba, je prej izjema kot pravilo, tudi študentke, ki ji ni težko nobeno delo na domači kmetiji, ni lahko najti. A so še mladi v tem našem okolju, ki menijo, da je delo vrednota in tako tudi živijo. Križem rok kar ne gre, pa je mojim tokratnim sogovornikom povsem samoumevno, da že od mladih nog in rok delajo. Včasih srečam zdaj že odraslega soseda, ki je, takrat še deček, nadvse rad zidal, pa je, skupaj z zidarji, pri naši hiši postavil zid ob vhodu v hišo. Kako zelo ponosen je bil na prve zidarske mojstrovine! Zdaj je zidarski mojster z lastnim podjetjem. Dovolj majhnim, da se lahko prilagaja razmeram na trgu in ga tudi kriza v gradbeništvu ne vrže z zidarskega odra. Takih in podobnih zgodb, med njimi tudi tista, ko se je gimnazijec po nekaj tednih šolanja kar sam prepisal na gostinsko šolo, ker bi bil rad kuhar in je to poletje preživel, ves zadovoljen, v eni od gostinskih kuhinj, je še veliko. Tudi vse bolj prepoznan, cenjen in neizmerno ustvarjalen oblikovalec nakita iz lesa se je najprej odločil za strokovno izobraževanje. Da spozna les, osvoji tehnološki proces njegove obdelave in spozna, kaj je to - delo. Zdaj v njegovi delavnici nastajajo neprecenljivi kosi nakita, ki bi jih brez vseh praktičnih znanj težko oblikoval. Prav na to, na pomanjkanje vezi med prakso drugimi znanji, ki so seveda še kako potrebna in nujna, v družbi vse večjega tehnološkega razvoja zadnje čase vse pogosteje in vse bolj na glas opozarjajo strokovnjaki z univerz. Predvsem tisti, ki so v življenju okusili tudi delo v konkretnem delovnem okolju, ki vedo, kako poteka proizvodnja v neki tovarni, in opažajo, da pri nas vsega nakopičenega znanja mladih izobražencev kar ne znamo iz univerzitetnega okolja prenesti v prakso. A razmere, je videti, se počasi in v nekaterih okoljih vendarle spreminjajo, ljudi ni sram poprijeti za vsakršno delo in tisti, ki "vleče ravne črte po cesti", bo enkrat zagotovo z vso predanostjo skrbel za telesni razvoj naših otrok. Diplomo profesorja športne vzgoje ima v žepu, a da bi kar čakal na delo, pač ni v njegovem razmišljanju, pa je zato poprijel za ponujeno priložnost. In tiste črte, ni kaj reči, so resnično opazne. Letos, v primerjavi s preteklimi časi, na Ptujskem ni bilo težko najti iskalcev dela, ki so (bili) pripravljeni poprijeti za sezonska dela. Morda je k temu pripomoglo dejstvo, da smo še vedno "ena sama vas", pa tako vajeni delati in imajo tudi tisti, ki živijo v mestu, v sebi še vedno vsaj nekaj zapuščine svojih prednikov, ki so preživeli z delom na kmetijah, pa je tako ponujeno delo v sadovnjakih in vinogradih za marsikoga vrnitev v preteklost, priložnost za druženje in zaslužek, ki resda ni ne vem kakšen, a prevlada občutek koristnosti, lastnega zaslužka in neodvisnosti. Do dela s pomočjo študentskega servisa "Naši člani, ki se odločijo za delo v strežbi, zaslužijo na uro od 3,5 do 6 evrov, ponudba tovrstnih del je na Ptuju tudi največja," pravi Valerija Solina, vodja ptujske enote Študentskega servisa Maribor. "Za dalj časa potrebujemo pomoč v pisarni špedicije, to delo delodajalec ponuja študentu ali dijaku, za uro dela pa je pripravljen plačati 3 evre za dnevno in 4,20 evra za nočno delo. Fantje lahko za dalj časa najdejo delo v proizvodnji, kjer bodo na uro zaslužili po 4 evre, od 3 do 4 evre dobijo študentje ali dijaki, ki so pripravljeni dva- do trikrat tedensko po štajerski metropoli montirati po- hištvo, delo lahko dobijo tudi tisti z izkušnjami na področju spleta in spletnih tehnologij, na uro bodo zaslužili 4 evre," našteva nabor del, ki jih ta čas ponujajo v ptujskem študentskem servisu, Valerija Solina. Dodaja, da je mogoče z delom telefonista zaslužiti po 3,5 evra na uro. "Trenutno iščemo mlade, ki so pripravljeni delati v ptujski vinski kleti, kjer potrebujejo 15 ljudi, na uro jim ponujajo 3 evre, poskrbijo pa tam tudi za malico. Delo v vinski kleti je dvoizmensko, zdaj v času trgatve pa se dela tudi ob koncih tedna," še dodaja sogovornica, ki je prepričana, da bodo dijaki in študentje, ki bi resnično radi kaj delali in zaslužili, delo za nekaj časa tudi našli. Le večkrat morajo povprašati, ali je kaj na voljo. (ps) Več brezposelnih mladih "Število brezposelnih v Območni službi zavoda za zaposlovanje Ptuj ostaja tudi konec avgusta, ko je bilo pri nas registriranih 4541 iskalcev zaposlitve, skoraj enako kot mesec prej. V septembru se pričakuje dodatni upad števila brezpo- selnih, naslednje mesece do konca leta pa ponovno porast. Na sreči v lokalnem okolju ni predvidenih kakšnih stečajev večjih podjetij, seveda pa pričakujemo veliko iztekov pogodb o zaposlitvi za določen čas, prenehanja pogodb iz poslov- nih razlogov ter v mesecu oktobru zlasti veliko prijav mladih iskalcev prve za- poslitve zaradi prenehanja statusa dijaka ali študenta. Delodajalci so še vedno zelo previdni pri napovedih novih zaposlovanj. Predvsem tisti, ki so odvisni od izvoza na zahodne trge, nakazujejo možnosti dodatnega zaposlovanja, medtem ko delodajalci, ki poslujejo na domačem trgu (gradbeništvo, proizvodnja, trgo- vina, poslovne storitve in javni sektor), napovedujejo še dodatno zmanjševanje zaposlenosti," napoveduje Tomaž Žirovnik, direktor Območne službe zavoda za zaposlovanje Ptuj. Največ možnosti za zaposlitev je v tem trenutku v kovinskopredelovalni de- javnosti, zlasti pri montažnih delih na terenu (tujina), nekaj v gostinstvu, pre- vozništvu in direktni prodaji. "Ponovno obstaja možnost subvencioniranja samozaposlitve. Za ta ukrep je veliko zanimanja med brezposelnimi. Pogoji za vključitev pa so nekoliko spre- menjeni, med drugim je ponovno obveznost ohranitve samozaposlitve za naj- manj dve leti. Spremenjena in zakonu o urejanju trga dela prilagojena doktrina dela z brezposelnimi osebami nalaga še večjo aktivnost brezposelnim osebam pri iskanju zaposlitve, vključno s prevzemanjem večjega dela lastne odgovor- nosti za vodenje kariere, povečevanje zaposljivosti in prilagajanje razmeram na trgu dela. Torej vlaganje v lasten karierni razvoj za pridobitev, povečanje ali ohranitev visoke zaposljivosti," dodaja Žirovnik. (ps)