URN_NBN_SI_DOC-RIDFV6AQ
Po notranji ureditvi so katalogi predstavijo takole; najprej je abe cedni seznam avtorjev, zraven vsa kega avtorja pa so navedene števil ke enot, ki jih v posamezni publi kaciji zastopajo. Temu sledi 17 skupin, v katerih so popisane vse enote: bibliografija, splošna dela različne vsebine; filozofija, teologi ja, zgodovina verstev, okultizem; venske knjige, molitveniki in knji ge iz moralke; pedagogika; zgo dovina, pomožne vede, zgodovina kulture; zemljepis, odkritja, poto vanja, folklora; slovnice, slovarji, literarna zgodovina, življenjepisi literatov; antično, srednjeveško in moderno slovstvo (avtorji, ki so živeli ipred 1940), razdeljtjno na a!) dola italijanskih piscev, h) ddla tu jih piscev; sodobno slovstvo (av- tonj:, ki ipo tl940 še živijo), razdelje no na aj) dela itallijanskih piscev, bi) dela tujih piscev; lepe umetno sti, airheotlogija, glasba, gtledali.šče in predstave, življenjepisi umetni kov; ippavo, zakonodajam, priročni ki o zakonodaji; družbene vede, ekonomika, polli lične vede; fizika, matematika, prirod ne vede, življe njepisi znanstvenikov; medicina, higiena, vzgoja; kmetijstvo, pri- Točnikii za vrtnarstvo in pridelova nje, lov, ribolov; industrija, tehno logija, obrtništvo in priročniki za delavce; trgovina, gospodinjstvo; igre, šport. Popisi se držijo med narodnih ptravil, le da so prilago jeni namenu publikacije. V znač- nici je označena inverzija, vendaT oblike s knjige ne ponavlja. Sledi naslov, podnaslov, izdaja, prevaja lec in drugi podatki. V impresu- mu je označen kraj, založnik, let nica, format in strani. Knjige, pri m erne za mladino, so označena z zvezdico.. Za razliko od prvih pe tih katalogov ima Nlumo catalo- go . . . dodan še naslovni katalog. Posebej omembe vredno pa je dej stvo, da se je tudi ta goriška mre ža vključila v Državno službo za branje. tu Ccipraiv ni iz obravnavanih se- snamov razvidno, ima |>oiujoča knjižnica v svojih kovčkih tudi slovenske knjufie. Te pošilja v 3 ob čine, ki so uradno priznane za dvo jezične (Steverjan, Dobrdob in Sovodnje). Poizkus in delo poriške mreže ni bdi prvi v Italiji; [>red njim je to uvedla že istoimenska knjižnica v Gromorni. O večletnem delu in uspehih te službe je isti avtor na pisal obširnejše poročilo v Studi Goriziani (XXVIII, 1960, 39—46), ki je izšlo tudi kot sopairat. Marijan Brecelj
RkJQdWJsaXNoZXIy