URN_NBN_SI_DOC-RJHWUROH

valstvo Novega m esta, ker so bile om ejene le na ozek krog bralcev v svojih ustanovah. Tudi v zvezi z novomeškim tiskarjem in knjigarnar­ jem Constantinom Tandlerjem , ki je po letu 1850 izposojal Novomešča- nom in okoličanom nem ške beletristične knjige, še ne m orem o govoriti o javnem knjižničarstvu, š tirin a jst slovenskih m est, trgov in m anjših krajev je že imelo svoje N arodne čitalnice, preden jo je dobilo Novo m esto. Vsi pozivi v časnikih so bili zaman, pa čeprav jih je napisal sam Bleiweis in celo s prstom pokazal, da je v hiši, ki jo je zidal slovenski pisatelj M atija Kastelec, nem ški Casino in da bi prav v tej hiši m orala biti N arodna čitalnica. Levstikov klic »Kaj dejla sloveče m ejstu — dolenjski Rim« ni imel odziva. Tudi ljovomeški dopisnik v celovškem Slovencu ni uspel, pa čeprav je ugotovil, da im a m esto s slovenskim prebivalstvom nem ško lice. Med razpravljanjem je prišla 500-letnica Novega m esta in v avgustu 1865 je imel Južni Sokol v Novem m estu telovadni nastop. Prireditev je Novomeščane tako navdušila, da so še pod vtisom ognjevitih govorov F rana E rjavca in V alentina Zarnika ustanovili N arodno čitalnico, sicer dokaj pozno, zato pa je Novo m esto prvo v Sloveniji sezidalo svoj N arodni dom. Glavni nam en Narodne čitalnice je bil buditi in utrjevati narodno zavest predvsem z branjem slovenskih knjig, časnikov in časopisov ter z živo besedo z gledaliških desk in drugim i prireditvam i, že na ustanov­ nem občnem zboru je bil izvoljen knjižničar in knjižnica je postala ud Slovenske m atice in Mohorjeve družbe, kasneje še Slovenske Talije in naročnik Gaberščkovih izdaj. Knjižnica je posojala knjige članom Na­ rodne čitalnice na dom, časnike in časopise pa pravilom a sam o v bralni sobi. Le-te je oddajala v podnajem . Pom em bne časopise je knjižničar hranil, jih dajal vezati in vključeval v knjižnico. Tako je nastajal drago­ cen časopisni fond, ki se je izpopolnjeval, kadar je im ela knjižnica dobrega knjižničarja tudi s periodikam i pred letom 1865; kadar pa je bil na delu knjižničar, ki m u je bila funkcija vsiljena, so nastajale vrzeli v periodikah in knjigah. Knjižnica je im ela vedno po več kot 20 časnikov in časopisov. Dogajalo se je celo, da je m oral slovenski list odstopiti svoje m esto nemškemu. Zaradi tega je prišlo večkrat do ostrih polemik. Zlasti so bili nekateri odborniki p roti leipziški »Illustrierte Zeitung«, češ da je preveč »prusovska«, a čitalnica je kljub tem u ob­ držala časnik, češ da ga člani radi bero. Tako je knjižnica Narodne čitalnice dočakala leto 1907. V obdobju po letu 1900 je glasilo radikalne m ladine »Omladi zelo propagiralo ustanovitev ljudskih knjižnic, ki bi bile odprte vsej javnosti. Da je tudi Novo m esto občutilo potrebo po taki javni knjiž­ nici, dokazuje dejstvo, da so obrtniki ustanovili Ljudsko knjižnico v Šmihelu s sedežem v Kandiji, tristo korakov od čitalnice. Lahko bi bodili v knjižnico N arodne čitalnice, toda čitalnica je delavskem u raz- 2 — Knjižnica 65 17