URN_NBN_SI_DOC-RKSH48DC

Od varnosti omrežij in informacijskih sistemov do kibernetske varnosti v Evropski uniji 45 teh področjih, enako kot na področju kibernetske varnosti, EU z obstoječimi postopki ne more zadovoljivo slediti njihovemu urejanju, kar posledično pomeni številne neskladnosti in razhajanja med državami članicami ter pravno nejasno urejena področja, ki pa lahko zelo konkretno vplivajo na življenje uporabnikov in enotni digitalni trg EU-ja. Pri tem je treba vseeno poudariti, da EU na tem področju ni sam, s podobnimi težavami se srečujejo številne organizacije in države po svetu 21 , saj se kibernetski svet razvija bistveno hitreje kot realni in pravni, zato EU ne bo sam pri iskanju odgovora na fleksibilnejše postopke regulacije, lahko pa bo eden od vodilnih partnerjev. 4.2. Financiranje in poraba I ZZIV 3: U SKLADITEV RAVNI NALOŽB S CILJI Globalna poraba za kibernetsko varnost kot odstotek bruto domačega proizvoda (v nadaljevanju: BDP) je ocenjena na približno 0,1 odstotka. ZDA so vključno z zasebnim sektorjem za kibernetsko varnost namenile približno 0,35 odstotka BDP-ja, od tega naj bi po podatkih Bele hiše zvezna vlada v letu 2019 namenila približno 0,1 odstotka, kar znaša 21 milijard US D 22 . Evropsko računsko sodišče ugotavlja, da je bila poraba za kibernetsko varnost v EU-ju v primerjavi z ZDA nizka, prav tako je bila razdrobljena in ni bila podprta z usklajenimi vladnimi programi. Po ocenah Evropskega računskega sodišča naj bi javna poraba za kibernetsko varnost znašala med eno milijardo in dvema milijardama EUR na leto. Podobno, kot se s tem srečujejo tudi nacionalne države članice, pa je težko oblikovati celovit pregled oziroma ugotoviti, koliko je znašala poraba zgolj za kibernetsko varnost, saj je pogosto ni mogoče ločiti od splošne porabe za IKT, prav tako pa se v zvezi s tem pogosto pojavlja tudi problem nedoločene, nejasno določene ali medsebojno neusklajene terminologije. Evropska komisija je septembra 2018 predlagala uredb o 23 , s katero bi vzpostavila Evropski industrijski, tehnološki in raziskovalni strokovni center za kibernetsko varnost ter mreže nacionalnih koordinacijskih centrov. S tem bi odpravila razdrobljenost raziskav na področju kibernetske varnosti in spodbudila naložbe v kibernetsko varnost. V EU- ju deluje okoli 665 strokovnih centrov za kibernetsko varnost (Evropsko računsko sodišče, 2019). 21 Npr. težave z regulacijo Uberja v nekaterih evropskih državah ali pa regulacija kriptovalut. 22 https://www.whitehouse.gov/wp-content/uploads/2018/02/ap_21_cyber_security-fy2019.pdf. 23 https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1551103561180&uri=CELEX:52018PC0630.