URN_NBN_SI_DOC-RKSH48DC

SIR * IUS, september 2020 62 kriptovirusov, tak primer je bil izsiljevalski virus WannaCry, ki je bil aktualen sredi maja 2017), napakah uporabnika (npr. izbris ali prepis podatkov) in drugih podobnih dogodkih. Izguba kritičnih podatkov lahko organizaciji povzroči resne finančne težave. Prekinitve, ki trajajo več kot deset dni, imajo lahko trajne posledice na delovanje organizacije (Davic, 2012). Težava pa ni samo trajna izguba podatkov, pač pa tudi škoda, ki nastane zaradi prekinitve dela ali poslovnega procesa. Zato je skupaj z uvedbo varnostnega kopiranja smiselno pripraviti tudi načrt čim hitrejšega okrevanja po katastrofi. Varnostno kopiranje lahko izvajamo ročno (na zahtevo) ali pa periodično na neko časovno enoto. Ker se v praksi izkaže, da ljudje pri ročnem varnostnem kopiranju nismo preveč dosledni, je najbolj smiselno postopke varnostnega kopiranja avtomatizirati. Poznamo več strategij varnostnega kopiranja. Prva je polno oz. zrcalno varnostno kopiranje, kjer vsaka varnostna kopija zajema vse izbrane podatke. Prednost tega pristopa je, da je obnavljanje podatkov hitrejše, a po drugi strani ustvarjanje posamezne kopije časovno in prostorsko zahtevnejše. Tako arhivirane podatke lahko kompresiramo (s čimer prihranimo prostor) ali tudi šifriramo (s tem podatke zaščitimo pred neavtoriziranim dostopom). Druga strategija je inkrementalno varnostno kopiranje, kjer v vsako varnostno kopijo vključimo le podatke, ki so se spremenili od zadnje varnostne kopije. Ta strategija je časovno in prostorsko manj zahtevna, je pa zato obnavljanje podatkov dolgotrajnejše. Prav tako je pri napaki na enem izmed inkrementov onemogočena pravilna obnova podatkov, saj je treba imeti za obnovitev slike prvo (polno) kopijo podatkov kot tudi vse razlike (inkremente). Daljše ko je obdobje med polno kopijo in kopijo, ki bi jo radi obnovili, več inkrementalnih kopij je potrebnih, veča pa se tudi tveganje pri napaki posamezne inkrementalne kopije. Tretja strategija pa je diferencialno varnostno kopiranje. Deluje po principu zajemanja spremenjenih podatkov med polno kopijo in trenutnim stanjem. Pri obnovitvi tako potrebujemo le zadnjo polno kopijo in najnovejšo kopijo (oz. kopijo, ki jo želimo obnoviti). Takšen arhiv je varnejši in tudi hitrejši od inkrementalnega, a nekoliko prostorsko zahtevnejši. Kot rečeno, je podatke v varnostnem arhivu smiselno kompresirati in šifrirati, pri zmanjševanju porabljenega prostora pa nam pomaga tudi deduplikacija – gre za proces odpravljanja podvojenih podatkov, kar nam pomaga pri zmanjševanju zasedenih pomnilniških zmogljivosti. Mimogrede, pri uvajanju varnostnega arhiviranja je smiselno poskrbeti za varnostne kopije ne samo pomembnih podatkov, pač pa celotnega sistema