URN_NBN_SI_DOC-RKSH48DC

IZ PRAKSE ZA PRAKSO 93 letni reviziji računovodskih izkazov. Zakon o javnih financah (v nadaljevanju: ZJF) jih sicer kot vse druge proračunske uporabnike zavezuje k vzpostavitvi in delovanju ustreznega sistema notranjega revidiranja. Notranji revizorji proračunskih uporabnikov v skladu z opredelitvijo in temeljnimi zahtevami notranjega revidiranja ne izvajajo revidiranja računovodskih izkazov. To pomeni, da ne podajajo mnenja o tem, ali računovodski izkazi izkazujejo resnično in pošteno sliko poslovanja, kot to izvajajo zunanji revizorji, temveč poslovodstvu pomagajo pri vzpostavitvi uspešnega in učinkovitega sistema obvladovanja tveganj in uresničitvi zadanih ciljev. Čeprav zanesljivo (zunanje) računovodsko poročanje predstavlja enega od splošnih ciljev notranjega revidiranja v skladu s celovitim okvirom notranjega kontroliranja COS O 4 , pa se notranji revizorji pri dajanju zagotovil na področju računovodenja oziroma računovodskega poročanja osredotočajo predvsem na sistem vzpostavljenih postopkov in procedur, ki preprečuje uresničevanje tveganj neresničnega in nepoštenega poročanja. Pri dajanju zagotovil o ustreznosti (vzpostavitve in/ali uporabe) sodil za vodenje ločenih računovodskih evidenc po posameznih dejavnostih bi se notranji revizorji osredotočali na celoten proces vzpostavitve in uporabe sodil ter na obvladovanje tveganj, povezanih z njim (npr. (1) tveganje nepravočasnega upoštevanja oziroma neupoštevanja morebitnih navodil, ki jih je v zvezi z določitvijo sodil za razmejevanje prihodkov in odhodkov iz naslova opravljanja javne službe in tržne dejavnosti podalo resorno ministrstvo, (2) tveganje nepopolnosti zajema vseh stroškov/odhodkov in prihodkov javne službe in tržne dejavnosti, (3) tveganje neupoštevanja računovodskih načel pri določanju sodil, (4) tveganje nedosledne uporabe sodil vsako poslovno leto, (5) tveganje neustreznega oz. nepravočasnega poročanja v skladu z zahtevami predpisov ipd.). V zvezi z ugotovljenimi morebitnimi nepravilnostmi oziroma slabostmi pri obvladovanju prepoznanih tveganj bi notranji revizorji iskali ključne razloge za njihov nastanek ter s priporočili predlagali njihovo odpravo. Nikakor pa v področje notranjerevizijskega delovanja ni mogoče vključiti revidiranja izkaza prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti kot sestavnega dela računovodskega poročila zavezanca po ZPFOLERD- 4 Odbor sponzorskih organizacij Treadwayeve komisije (COSO) je v povzetku Celovitega okvira notranjega kontroliranja (maj 2013) opredelil notranje kontroliranje kot proces, ki ga uresničujejo organ nadzora, (poslo)vodstvo in drugo osebje organizacije, da poskrbijo za sprejemljivo zagotovilo o doseganju ciljev glede delovanja, poročanja in skladnosti. Preveden povzetek (razpoložljiv na spletni strani https://si- revizija.si/datoteke/notranji-revizorji/93/coso_1.pdf) je uvrščen na tretjo raven hierarhije pravil notranjega revidiranja, in sicer med splošno sprejeta strokovna pravila (načela, standardi in drugo) o notranjem revidiranju v praksi.