URN_NBN_SI_DOC-RLF1ZDPD

SIR * IUS, januar 2020 60 SRS 1 je celo obdržal določbo, da so iz navedenega razloga sredstva v finančnem najemu kar opredmetena osnovna sredstva, hkrati pa se bodo vsa sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe opredmetenih osnovnih sredstev tudi izkazovala med opredmetenimi osnovnimi sredstvi. To bi lahko omogočilo zaključek, da za amortiziranje finančnih najemov uporabljajo vsa pravila, ki v 33. členu veljajo za lastniško pridobljena sredstva. Kaj pa uporabniki MSRP-jev? Stroka, predvsem pa davčni zavezanci (verjamem, da tudi davčni organ) bi si želeli bistveno več zakonske jasnosti, še zlasti takrat, ko stroka in zavezanci vnaprej opozarjajo na problematičnost sedaj že sprejete novele. Razlikovanje med finančnim in poslovnim najemom za davčne namene pa ostaja pomembno tudi zaradi uveljavljanja davčnih olajšav. (4). odstavek 55.a. člena ZDDPO-2 je namreč ostal nespremenjen in določa, da lahko pri finančnem najemu znižanje davčne osnove za investiranje v neopredmetena sredstva in opremo uveljavlja zavezanec, ki opremo pridobi na podlagi finančnega najema. Glede vprašanja, kateri najemi se klasificirajo kot finančni najemi, določbe v MSRP 16 ostajajo enake kot v MRS 17, prav tako določbe v SRS 1. 6. ZGLED VPLIVA STROŠKOV POSLOVNIH NAJEMOV NA DAVČNO OSNOVO Sklepno s hipotetičnim zgledom prikazujemo še vpliv novih računovodskih pravil o najemih na davčno osnovo. V zgledu predpostavljamo poslovni najem, saj so iz finančnega najema že doslej najemniki izkazovali stroške amortizacije ter obresti iz finančnih obveznosti iz najema. Pri poslovnih najemih se dosedanji strošek najema deli na strošek amortizacije in strošek obresti. Kot kažejo rezultati v naslednjih dveh tabelah, bo v obdobju najema poslovni izid v prvih letih najema nižji, v zadnjih letih najema pa višji, kot bi bil upoštevaje dosedanji strošek najemnin. Razlog pa ni amortizacija, v zvezi s katero je bila sprejeta novela ZDDPO-2, temveč so to stroški obresti. Strošek amortizacije je namreč v celotnem obdobju najema enak in nižji od dosedanjih stroškov najemnin. Dejanski učinek na davčno osnovo povzročajo obresti. Višje kot so in daljše je obdobje najema, večji je učinek. Vendar ta učinek ne znižuje davčne osnove trajno, temveč, kot je bilo že navedeno, v prvih letih najema, ko so obveznosti iz najema visoke, so obresti visoke, zato je vsota obresti in stroškov najemnin višja od dosedanjega stroška najemnin, medtem ko so v zadnjih letih najema, ko so obveznosti iz najema nizke, obresti nizke, zato je vsota obresti in stroškov najemnin nižja od dosedanjega stroška najemnin. Z vidika davčne osnove je pomembno, da se stroški najemnin ter stroški amortizacije in obresti v celotnem obdobju najema v celoti izravnajo.