URN_NBN_SI_DOC-RMDHC5LH

nega procesa, ki šele nastajajo, se razvijajo in še nim ajo dokončno izoblikovane svoje funkcije v učnovzgojnem procesu na šolah prve in druge stopnje. Vendar če pogledam o v zgodovino, so šolske knjižnice dokazale svojo funkcionalnost v vseh obdobjih zgodovine našega šol­ stva. Seveda so kot šolstvo na Slovenskem doživele v svojem razvoju različne m etam orfoze, toda bile so vseskozi bistveni sestavni element šolstva od njegovega nastanka dalje. Prav tako tudi s kvantitativnega stališča, tako glede na število šol­ skih knjižnic kot glede na knjižni fond teh knjižnic ne moremo, ko razpravljam o o perspektivnem razvoju našega šolstva, mimo teh knjiž­ nic. K ot je razvidno iz statističnih podatkov iz 1. 1960/61, im a od 1718 šol v naši republiki 1412 šol svoje šolske knjižnice z 1,474.205 knjižnim i zvezki. Ce te številke gledamo še v prim erjavi z drugim i knjižnicami, ugotovimo, da so po svoji številčnosti šolske knjižnice na prvem m estu v naši republiki in po številu knjižnih zvezkov na drugem mestu. Ti po­ datki nam kažejo, da so šolske knjižnice nepogrešljiv del našega šolstva že zaradi svoje številčnosti. Ce pa k tej številčnosti dodam o še vse zahteve perspektivnega razvoja učnovzgojnega procesa na šolah prve in druge stopnje, bodo te knjižnice sodile med tista nepogrešljiva po­ m agala, brez katerih si ne m orem o zam išljati realizacije perspektivnega načrta našega šolstva. Ob nadaljnjem razčlenjevanju sedanjega stanja in problem atike šolskih knjižnic lahko z obžalovanjem ugotovimo, da sta tradicija in množičnost skoraj osam ljeni vrlini naših šolskih knjižnic. Podatki, ki govore o vsebini knjižnega fonda teh knjižnic, o ureditvi in organizaciji dela v njih, o problem u strokovnega kadra ter stim ulacije tega kadra, o finančnih sredstvih, ki jih dobivajo te knjižnice ter o pro­ storih in oprem i — ti podatki pa nam , žal, kažejo, da te knjižnice ne opravljajo in tudi v bodoče, dokler bo stanje takšno, ne bodo mogle opravljati tiste vloge pri standardnem učnovzgojnem procesu, kot jo predvideva perspektivni načrt. Z drugo besedo, če je perspektivna tehni- zacija pouka pokazala potrebo po sodobno urejenih laboratorijih in teh­ ničnih delavnicah, po laborantih in ustrezno strokovno usposobljenem učnem kadru, potem tudi kvalitetna vsebinska poglobljenost pouka ter program celotne vzgojne in izobraževalne dejavnosti te rja široko ter standardno urejeno mrežo šolskih knjižnic, ki tako po kvaliteti knjiž­ nega fonda kot po organizaciji dela v polni m eri ustrezajo potrebam in konceptu te dejavnosti. Brez tega bo m arsikatera zahteva tega koncepta obvisela v zraku, bodo angažirani še nadalje v učnovzgojni proces starši in tete in strici in znanci, ko bodo njihovi učenci šestega razreda osnov­ ne šole prinašali domov naloge z naslovom »Kolektivizem in individuali­ zem v naši družbi« ipd., ali pa se bodo še nadalje odlikovale šole, katerih