URN_NBN_SI_DOC-RMLUWLYY

publikacije in delom a tudi učbenike in spise profesorjev. Knjižnice druga drugi redno pošiljajo biltene akcesije, k jer ni navedeno zgolj to, kje si je moč izposoditi to in ono novo strokovno knjigo, am pak tudi to, kje se zaželena publikacija lahko naroči. Knjižnice starejših pravnih fakultet (zagrebške, beo­ grajske, ljubljanske, sarajevske in novosadske) so pomagale knjižnicam m lajših (splitski, niški in prištinski) s tem , da so jim dajale svojo strokovno pomoč in jim odstopile svoje dvojnice. Že novem bra leta 1962 so upravniki om enjenih knjižnic poslali sekretariatu m edfakultetne konference pravnih fakultet dobro utem eljen predlog, naj bi se m ed interfakultetnim i konferencam i redno sestajali tudi vodje knjižnic. S ekretariat je ta predlog na svoji seji feb ru arja leta 1965 sprejel, vendar je menil, naj posvetovanja vodij knjižnic ne bodo del m edfakultetnih konferenc, m arveč naj bibliotekarji sam i določijo, kje se bodo shajali in kdaj. B ibliotekarji so se sporazum eli, naj bodo ti sestanki v knjižnici beograjske pravne fakultete, in to takrat, ko je v Beogradu m ednarodni sejem knjig. Ta sklep so odobrili dekani vseh jugoslovanskih pravnih fakultet. Tako so se novem bra 1965 zbrali v Beogradu bibliotekarji pravnih knjižnic n a svoj prvi sestanek. Sprejeli so vrsto sklepov, ki naj bi koristili vsem knjiž­ nicam in poenotili tako položaj knjižnic kakor tudi položaj bibliotekarskih delavcev. Sklenili so na prim er, da se bodo sestali vsako leto. Tako bodo laže pravil­ no reševali vsa strokovna in druga vprašanja, ki nastajajo v knjižnicah pravnih fakultet. Da bi prišlo na te sestanke lahko čimveč bibliotekarskih delavcev, naj bodo sestanki v Beogradu, in to m ed m ednarodnim sejm om knjig. Sestanke je organizirati in voditi po poslovniku. N ačrt poslovnika je treb a izdelati do sestanka bibliotekarjev leta 1966, da ga bodo zbrani bibliotekarski delavci lahko odobrili. Na sestanku leta 1965 je bilo sklenjeno, da m orajo bibliotekarski delavci neprestano izpopolnjevati svoje strokovno znanje in si prizadevati za napredek bibliotekarske službe. Dalje so zbrani bibliotekarji ugotovili, da je za pravilno in uspešno delo pravnih knjižnic neobhodno potrebno, da se u trd i njihov pravni status v organizacijski zgradbi fakultete. V statutih pravnih fakultet je treb a jasno in določno zapisati, da je knjižnica posebna, sam ostojna enota v okviru fakultete, zakaj pravna knjižnica je kot specifična, strokovno znanstvena ustanova zelo važen instrum ent za pouk in znanstveno raziskovalno delo na fakulteti. Na svojem prvem posvetovanju so jugoslovanski bibliotekarski delavci tudi sklenili, naj se v skladu s predpisi in načeli sam oupravljanja zajamči sodelovanje bibliotekarskih delavcev tako v notranjem upravljanju knjižnice kot tudi v upravnih organih fakultete. Dalje so bili bibliotekarji m lajših fakultet m nenja, da je treba sprem eniti tista določila v statu tih nekaterih pravnih fakultet, po katerih naj vodi knjiž­ nico profesor poleg svoje osnovne dejavnosti na fakulteti. Praktično nam reč vodi knjižnico bibliotekar, ki m u je delo v knjižnici edini in stalni poklic. Glede osebnih dohodkov so na lanskem sestanku ugotovili, da so na ne­ k aterih fakultetah delovna m esta knjižničnega osebja niže ocenjena kot pa delovna m esta drugih fakultetnih služb, za katera se zahteva enaka ali celo nižja strokovna usposobljenost (asistenti, delovna m esta v fakultetni adm ini­ straciji). To se pravi, da se ena izmed važnih fakultetnih služb ocenjuje niže kot druge, čeprav so potrebne zanjo razen splošnih kvalifikacij še posebne — na prim er znanje jezikov in poznavanje snovi, ki se predava na fakulteti. Zato bi bilo treb a delovna m esta v knjižnicah pravnih fakultet pravilno oceniti tako, da bi upoštevali njihov značaj in pom en za osnovno dejavnost 168