URN_NBN_SI_DOC-RMRQVTYB

političnih propagandnih del (za prim er še: Tito doli — P eter gori) so pripravili še nekaj berila za šolarje: Levstikovega M artina K rp a­ na, Meškovo R om anje na goro, Valjavčevega P astirja, Slovensko čitanko za ljudske šole in Prvo berilo. — Ob koncu leta 1945 so lahko našteli 31 enot slovenskega tiska. Njihovo število pa je raslo še zlasti 1946. in 1947. leta. Izdajati so začeli nekaj nove periodike, predvsem pa več šolskih knjig in priročnikov. Zelo dejaven je postal tudi založniški odsek K atoliške akcije Naša pot, ki je sam izdal nad 20 naslovov, leta 1948 pa so begunci imeli že drugačne skrbi: vse bliže je bilo u k injanje taborišč in vprašanje, kam oditi. Zato so tedaj izdajali zlasti priročnike z navodili za selitev te r učbenike in slovarje jezikov dežel, kam or se bo najv erjetn eje dalo vseliti. Med svojim taboriščnim življenjem v A vstriji (nekaj jih je živelo tudi zunaj taborišč) od 1945. do 1948. leta so slovenski begunci izdali 174 enot. Med njim i je bilo 27 enot periodike (od dnevnikov do dvo­ mesečnikov, od m ladinskih listov do stanovskih glasil); 48 učbenikov, slovarjev, zem ljevidov in drugih priročnikov; 48 je bilo m olitveni­ kov, katekizm ov, verskih priročnikov in verskovzgojnih tekstov; 13 izvirnih pesniških zbirk, povesti, črtic in alm anahov; 9 del klasi­ kov slovenske literatu re, predvsem del za m ladino; drugo pa so bili družboslovni teksti, spisi o stanovski ureditvi in socialni problem a­ tiki, razni priložnostni teksti (Pravilnik o taboriščnem življenju, tekst o organizaciji UNRRA), letna poročila begunske gim nazije in seveda posebno sovražno napisana dela proti narodnoosvobodilnem u boju in m ladi Jugoslaviji. O rganizirali so si precej razvito tiskovno središče — »begunsko tiskarno« — v Lienzu, v Špitalu pa je bilo najbolj razvejano založ­ ništvo. T ukajšnji izdajatelji so npr. bili: P isarna narodnega delegata, Župni urad begunskega taborišča, Dekliška K atoliška akcija, Zveza katoliških deklet, Zveza katoliških žena, Zveza katoliških mož in fantov, Društvo za širjen je vere, Slovenske skavtske stege, Sloven­ ska igralska družina, Slovenska begunska km etijska šola in neka­ tere druge njihove organizacije. Več del pa so izdali tu d i posam ez­ niki ali pa so jih avtorji sami založili. Zunaj taboriščne organizacije pa sta ta k ra t bili slovenskim beguncem na voljo tudi celovška Ca- rinthia in G oriška M ohorjeva družba. V italijanskem taborišču Visco je začel že 5. m aja 1945 izhajati prvi slovenski begunski list Jugoslovanski vestnik; najprej je bil dnevnik, ki ga je urejal Pušenjak, pozneje pa tednik z urednikom Gorjupom . Iz Visca se je selil v druga italijan sk a taborišča, dokler ni konec m aja 1947 prenehal izhajati. (Zal, tudi tega lista ni v NUK.) Bil pa ni sam o prvi, am pak nekaj časa tudi edini list slovenskih