URN_NBN_SI_DOC-RMRQVTYB

V času begunskih taborišč v Italiji so slovenski begunci skupno s tistim i, ki so svobodno živeli v Rimu in nekaterih drugih krajih, izdali 46 enot. Tako v A vstriji kot v Italiji pa so slovenski begunski razum niki pisali tudi v slovenski glasili, ki so ju v T rstu ozirom a v Celovcu izdajali zahodni zavezniki; na Tržaškem in Goriškem so sodelovali pri m anjšinskem tisku Jugoslaviji nenaklonjenih zam ejskih krogov; svoje prispevke pa so pošiljali tudi A m eriški dom ovini in nekaterim am eriškim slovenskim verskim listom. In še v enem taborišču so imeli slovenski tisk: v taborišču M ün­ ster na nem škem ozemlju je od ju n ija 1947 do fe b ru arja 1948 trik ra t mesečno izhajala revija Žica. Pregled je narejen po sam ih begunskih podatkih in bibliogra­ fijah. S estavljati so jih začeli že v taboriščih, jih nadaljevali čez leta, ko so se ustalili v deželah onstran oceana, ob raznih priložno­ stih pa se z uspehi prav radi pohvalili in skrbno naštevali naslov za naslovom. K ljub tem u pa je bilo mogoče v taboriščnem in poznej­ šem tisku n a jti še nekaj enot, ki jih sam i niso navedli. Zato je v gornjem pregledu 12 enot (10 za avstrijska in 2 za italijanska tabo­ rišča) več kot v begunskih bibliografijah. P rav mogoče pa je, da bo podrobnejši študij vsega begunskega tiska razkril še kakšno novost. Zelo m alo pa vemo o urednikih in sodelavcih tak ratn eg a tiska. Po drobcih in postopom a jih je mogoče odkrivati in razvozlavati njihove psevdonim e šele v poznejšem tisku, največ pa v osm rtnicah, ki jih objavljajo v svojih listih. Tudi te še čakajo na tem eljitejši pregled. Od 215 ugotovljenih enot slovenskega begunskega taboriščnega tiska je v NUK le 34 naslovov: 29 iz avstrijskih in 5 iz italijanskih taborišč; 13 naslovov je periodike (11 iz avstrijskih in 2 iz italijan ­ skih). Med 21 enotam i drugega tiska jih je 18 iz avstrijskih in 3 iz italijanskih. (Samo m im ogrede še podatek, da sta v NUK sam o 2 šolska učbenika: Šolsko berilo za 1. razr. sred njih in sorodnih šol in Šolska pesm arica.) Toda še ti podatki ne povedo vsega o skrom ­ nosti tega fonda v NUK; med periodiko je nam reč več enot zelo po­ m anjkljivih s kom aj nekaj številkam i, popolne pa so resnično redke. K ar 20 enot z avstrijskega področja je 1976. leta NUK dobila iz zapuščine vrhovnega dušnega p astirja jugoslovanskih beguncev v A vstriji. Za 1 leto periodike z italijanskega ozemlja se je obogatila iz zapuščine našega državljana. Vse drugo gradivo pa je NUK dobila z zam enjavo. Po letu 1976 se je fond povečal (1983) sam o še za eno enoto, k ar p a je vseeno dokaz, da je tudi še po toliko letih mogoče n ajti ta tisk.