URN_NBN_SI_DOC-RNCJ9YZJ

stva, so se slovenski knjižničarji že v tem času organizirali v strokov­ nem društvu, se povezali z drugimi jugoslovanskimi strokovnimi kolegi ter si z enotnim nastopanjem prvič v jugoslovanski zakonodaji priborili spoštovanje svoje stroke ob drugih, že uveljavljenih strokovnih po­ dročjih. Obdobje naslednjih desetih let ima v nadaljnjem razvoju slovenske­ ga knjižničarstva več posebnosti. Ce je za prva povojna leta značilna stihijska množična rast knjižnic, se je poslej ta polet začel um irjati. Umiritev je usmerila akcijo v treznejše razmišljanje predvsem o potre­ bah pa tudi o možnostih živega delovanja tako velikega števila knjižnic najrazličnejših vrst. Začel se je proces čiščenja in izločanja. Sledeč na eni strani reorganizacijam lokalnih organov upravljanja in na drugi strani razvojnemu procesu v samem sebi, je slovensko knjižničarstvo dobivalo iz leta v leto bolje organizirano obliko in kvalitetnejšo stro­ kovno podobo. Odmirale in odmrle so knjižnice, ki niso bile organsko zrasle iz potreb bralcev določenega okoliša ali strokovnih interesentov, oziroma niso bile neposredno navezane na področje njih delovanja ali bivanja. Tako so sčasoma odpadle skoraj vse tako imenovane sindikalne knjižnice, se medsebojno povezale ljudske knjižnice, umirale brezper­ spektivne strokovne in specialne znanstvene knjižnice, le šolske knjižnice so se še nadalje številčno krepile. V letu 1961 je na prim er delovalo v Sloveniji 12 splošnih znanstvenih, 88 specialnih znanstvenih, 138 stro­ kovnih, 525 ljudskih in 1412 šolskih knjižnic. Kljub manjšemu skupnemu številu organiziranih knjižnic, ki jih je bilo v tem času v Sloveniji 2175, pa so le-te razpolagale s podvojenim knjižnim fondom, ki je presegal 5 milijonov zvezkov. Ne upoštevajoč šolskih knjižnic, je bilo med bralce knjižnic vpisanih nad 288 000 občanov, ki so nad milijon in polkrat obiskali knjižnice in si izposodili skoraj 3 milijone knjig. Ali z drugimi besedami: knjižnice so (brez šolskih) dnevno postregle nad 5000 obisko­ valcev in jim izposodile okrog 10 000 knjig. To delo je opravljalo 1306 knjižničarskih delavcev, od teh 467 rednih ali honorarnih stalnih usluž­ bencev in 528 prostovoljcev. Poleg obsežne izposoje pa so ti knjižničarji opravili še vrsto drugih knjižničarskih del, ob katerih so si vedno bolj prisvajali bibliotekarsko strokovno znanje ter si prizadevali dohiteti razvoj bibliotekarske stroke in službe v drugih, bolj razvitih deželah. Izšli so prvi osnovni domači bibliotekarski strokovni priročniki, izhajati je začel prvi slovenski knjižničarski strokovni časopis, množila so se strokovna posvetovanja, na katerih so bila obravnavana najbolj aktualna in vedno nova vprašanja iz bibliotekarske teorije in prakse, vse bolj poglobljeni so postajali strokovni tečaji za usposabljanje poklicnih knjižničarskih delavcev ter vse bolj zahtevna in odgovorna njihova služba in dejavnost. Slovensko knjižničarstvo se je dokončno uveljavilo kot pomemben sestavni del narodnega kulturnega življenja, slovenski