URN_NBN_SI_DOC-RNCJ9YZJ

knjižničarji pa kot aktivni javni delavci in soustvarjalci kulturnega obličja sodobne družbe. Družbeno priznanje takšnega položaja in vloge slovenskega knjižničarstva kaže splošno upoštevanje bibliotekarske stroke v zakonodaji o javnih uslužbencih, še posebej pa prvi slovenski zakon o knjižnicah, ki je pomemben mejnik v razvoju slovenskega knjiž­ ničarstva in usmerjevalec njegovega nadaljnjega razvoja. Cas od uveljavitve zakona o knjižnicah dalje pomeni zadnjo, sodob­ no etapo v povojnem razvoju slovenskega knjižničarstva. Ponovno je že bilo ugotovljeno, da je zakon važna prelomnica v življenju slovenske­ ga knjižničarstva. Čeprav je na eni strani uzakonil takratno stanje, je na drugi strani razvil popolnoma nove osnove za nadaljnji uspešnejši in sodobnejši razvoj bibliotekarske službe in stroke na Slovenskem. Ob drugih dovolj elastičnih določilih, ki omogočajo prožnejšo akcijo, je zakon na prim er sprožil tendenco po preoblikovanju javnih knjižnic v samostojne delovne organizacije, vzpostavil enakopravne odnose pri obravnavanju položaja knjižnic med drugimi družbenimi ustanovami, prvič na področju javnih služb vpeljal sistem družbenega upravljanja in samoupravljanja, ustanovil institucijo matičnih knjižnic kot jedra slo­ venskega knjižničarstva, ki naj bodo garancija njegovemu kvalitetnemu razvoju v prihodnje, ter postavil zahtevo po strokovnosti knjižničarske­ ga dela, kar pomeni za knjižničarsko stroko pridobitev enakopravnega m esta med drugimi, že bolj razvitimi in priznanimi strokami. Glede na vse to so bile v letih po sprejetju zakona slovenske knjižnice podvržene vnovičnemu kritičnemu preverjanju svojih lastnih moči, družbena skup­ nost pa postavljena pred čisto določene in odgovorne naloge in dolž­ nosti do tega področja javnega življenja. Kljub nekaterim negativnim pojavom, ki so izpričali, da je upoštevanje knjižničarstva mnogokje bolj načelno kot stvarno, moremo ob štiriletnici zakona pokazati na vrsto pozitivnih rezultatov, ki pomenijo nadaljnji premik k dokončni kon­ solidaciji slovenskega knjižničarstva. Vplivanje zakona je najbolj odsevalo na področju javnega knjižni­ čarstva med tako imenovanimi splošnimi knjižnicami. Danes imamo v Sloveniji 54 samostojnih ljudskih knjižnic in 9 samostojnih študijskih knjižnic, kar pomeni, da ima skoraj vsaka občina samostojen knjižni­ čarski delovni kolektiv, v nekaterih občinah pa jih deluje tudi po več. Od teh je 45 občinskih ljudskih knjižnic sposobnih opravljati naloge matičnih knjižnic za svoje področje, kar pomeni, da je matična služba zajela 75 % celotnega slovenskega ozemlja. Ostalo pa je še vedno 17 občin, kjer ta osnovni pogoj za kvalitetno delovanje knjižničarstva na njihovem področju ni izpolnjen. Te občine so: 1 v koprskem, 4 v celj­ skem, 5 v m ariborskem in 7 v ljubljanskem okraju. Se pravi, da je skoraj tri četrtine Slovenije vendarle oskrbljene s takšnimi javnimi knjižnicami, ki izpolnjujejo pogoje, kot so ustrezni knjižni fondi, pro