URN_NBN_SI_DOC-RNCJ9YZJ

stori, čitalnice, strokovni kadri in redna finančna sredstva ter se morejo vključiti v splošno slovensko knjižničarsko mrežo in preko nje, poleg lastnih knjižnih fondov, oskrbovati svoje področje s potrebno literaturo. H krati morejo delovati kot strokovni usmerjevalci in m entorji drugim knjižnicam (društvenim, strokovnim, šolskim), ki delujejo na njihovem področju. Prav matična dejavnost, vodena po republiški matični službi, je izpeljala že številne organizacijske akcije in izdelala potrebna biblio­ tekarska strokovna navodila za organizacijsko in strokovno ureditev šolskih knjižnic in strokovnih knjižnic delovnih organizacij, da bi se tudi te mogle enakopravno vključiti v republiško mrežo javne knjižni­ čarske službe. Enaka akcija teče tudi med specialnimi znanstvenimi knjižnicami, medtem ko so splošne znanstvene knjižnice kot naj trdneje in strokovno najbolje organizirane knjižničarske delovne organizacije že od vsega začetka temeljni kamni slovenskega knjižničarstva. Po zadnjih statističnih podatkih (31. december 1964 oziroma šolsko leto 1964/65) deluje v Sloveniji 1975 knjižnic, od tega 12 splošnih znan­ stvenih, 105 specialnih znanstvenih, 165 strokovnih, 371 ljudskih in 1322 šolskih knjižnic s skupnim knjižnim fondom 5 909 897 zvezkov. V pri­ merjavi s stanjem ob sprejemanju zakona o knjižnicah je ostalo ne­ spremenjeno že ustaljeno število splošnih znanstvenih knjižnic, dvignilo se je število specialnih znanstvenih (za 17) in strokovnih knjižnic (za 27), znižalo pa se je število ljudskih (za 154) in šolskih (za 90) knjižnic. Prirastek pri znanstvenih in strokovnih knjižnicah je pogojen z usta­ navljanjem novih znanstvenih, višješolskih in visokošolskih zavodov oziroma s spoznavanjem potrebe po strokovni literaturi v različnih gospodarskih in drugih delovnih organizacijah. Kvantitativno nazado­ vanje ljudskih in šolskih knjižnic pa gre predvsem na račun upadanja društvenih knjižnic, ki niso več zmožne živega delovanja in katerih vlogo prevzemajo večje in bolje organizirane poklicne knjižnice, oziroma na račun reorganizacije šolstva in z njim vred šolskih knjižnic po šolski reformi. Ob tem splošnem znižanju števila knjižnic v Sloveniji pa ugo­ tavljamo nad polmilijonsko povečanje knjižnih fondov in delno poveča­ nje obiskov v knjižnicah ob približno enaki količini izposojenih knjig kot v letu 1961. čeprav je res, da vsako v ljudski knjižnici izposojeno knjigo prebere več oseb, pa opozarja statistično prikazano zmanjšanje števila občanov, ki so vpisani med obiskovalce knjižnic, za več kot 60 000 v treh letih na problem, ob katerem se bo treba resno zamisliti in opraviti ustrezne sociološke analize. Knjižničarsko delo opravlja 1251 delavcev, od katerih jih je samo 255 strokovno usposobljenih; nadalj­ njih 276 knjižničarskih strokovnih uslužbencev še nima strokovnega izpita, 334 je v knjižnicah volonterjev, 396 pa uslužbencev z drugačnimi kvalifikacijami. Navedeni odnosi v sestavu kadrov, ki delajo v knjižni­ cah, gotovo niso niti dobri niti koristni za graditev knjižničarske stroke