URN_NBN_SI_DOC-RNCJ9YZJ

in za krepitev knjižničarske strokovne službe v prihodnje. To toliko manj, ker morajo nekoliko manj številni knjižničarski delavci, kot so bili pred trem i leti, odpraviti večje število obiskovalcev, izposoditi pri­ bližno enako količino knjižnega gradiva in opravljati še vrsto drugih in novih strokovnih in drugačnih nalog. Da bi dobili podobo o današnjem položaju knjižničarstva v sloven­ ski narodni skupnosti in o njegovem povojnem razvoju, moramo med­ sebojno prim erjati nekatere osnovne podatke iz let pred zadnjo vojno s sedanjimi. Za povojni čas se poslužimo razpoložljivih podatkov iz leta 1940, ki veljajo samo za takratno dravsko banovino brez Primorske in brez upoštevanja strokovnih knjižnic, za sedanjost pa podatkov ob koncu leta 1964, vendar s pripombo, da so upoštevane od ljudskih knjiž nie samo tiste z 250 zvezki in več. Slika je naslednja: 1940 1961 Indeks Znanstvene knjižnice: število 26 117 450 fond 800 000 2 544 000 317 izposoja 36 000 506 000 1405 Ljudske knjižnice: število 855 371 43 (?) fond 582 000 1 198 000 206 izposoja 678 000 2 188 000 323 Šolske knjižnice: število 971 1 322 136 fond 846 000 1 849 000 217 Prim erjava kaže, da stoji slovensko knjižničarstvo dvajset let po osvoboditvi po svojem obsegu visoko nad stanjem v zadnjih letih pred vojno. Najbolj so se pomnožile znanstvene knjižnice, precej tudi šolske knjižnice, medtem ko pri ljudskih knjižnicah, zaradi prevelikih razlik v metodologiji popisov, prim erjava ni realna. Tudi knjižni fondi so se najbolj okrepili v znanstvenih knjižnicah ter se več kot podvojili v ljud­ skih in v šolskih knjižnicah, zlasti pa se je povečala njihova uporaba. Poleg večjega števila knjižnic, obsega in frekvence knjižnih fondov pa je napredovala tudi strokovnost knjižničarskega dela. Čeprav je ne mo­ remo meriti s statističnimi prijemi, vendar že samo število strokovno usposobljenih kadrov med današnjimi knjižničarskimi delavci, med katerimi jih je 135 z visoko in 265 z višjo oziroma srednjo izobrazbo, priča o višjem kvalitetnem nivoju sedanjih knjižnic od predvojnih, ko so bili poklicni in višje šolani knjižničarski uslužbenci zelo maloštevilni. Takšno je stanje slovenskega knjižničarstva, če obravnavamo samo njegovo najbolj osnovno družbeno bit in dejavnost. Toda moderno knjiž