URN_NBN_SI_DOC-RNCJ9YZJ

nostjo pokrile vse potrebe svojega področja po lepi in poučni knjigi. Dokončna organizacijska oblika tudi še ni dosežena pri šolskih knjiž­ nicah, med katerimi so se šele redke prilagodile reform irani organizaciji in delovanju šol. — Kljub vsem tem in drugim pomanjkljivostim pa je kvantitativni napredek slovenskega knjižničarstva, če ga prim erjamo s predvojnim stanjem, vsekakor močno zaznaven. Tega, žal, ni mogoče trditi za kvaliteto našega sodobnega knjižni­ čarskega dela. Res je omrežje knjižnic bolj sistematično organizirano, pri izgradnji fondov se posveča večja skrb poučni literaturi in tudi stro­ kovnost knjižničarskih opravil se je na splošno izboljšala, vendar pa v primerjavi s knjižničarstvom v tujih deželah ugotavljamo določeno za­ ostajanje. Tako je strokovnost v obdelavi knjižničnega gradiva na zahte­ vani višini samo v znanstvenih in v nekaterih večjih strokovnih in ljud­ skih knjižnicah. Kataloška obdelava še vedno ne bazira na enotnih osnovah, ki bi bile prilagodljive vsem vrstam knjižnic. Tekoči biblio­ grafiji, da bi bila ažurna, in retrospektivni nacionalni bibliografiji, da bi v doglednem času postala popoln vir za znanstveno inform ifanje o slovenski publicistiki v preteklosti, prim anjkuje materialnih moči. Sploš­ na informativna služba je primitivna, brez potrebnih osnovnih pomagal, kot so centralni in specialni katalogi in bibliografije, ne dovolj učinko­ vita in kaže vse slabosti začetništva. Dokumentacija si v knjižnicah šele išče svoje mesto med knjižničarskimi opravili in še ni zajela niti biblio­ tekarske strokovne literature. Strokovna in znanstvena obdelava biblio­ tekarskih problemov je omejena na redke posamične primere, niti ne moremo govoriti o tekočem intenzivnem sprem ljanju bibliotekarske vede po svetu, za kar so na tujem organizirani tudi veliki inštituti. Ko­ ordiniranje dela med knjižnicami, čeprav zlasti znanstvene in strokovne knjižnice že dalj časa čutijo potrebo po njem, še ni zaživelo. Integracija knjižničarskih opravil, katere začetek naj bi predstavljalo že dogovorje­ no centralno katalogiziranje slovenske tiskarske produkcije, se m ora na prim er ustaviti ob takšnem vprašanju, kot je nabava nekaj skromnih deviznih sredstev za najbolj nujno tehnično opremo. Medknjižnično posojanje gradiva je omejeno le na manjše število največjih knjižnic, pač tudi zato, ker je organiziranje omrežja organizacijsko in strokovno kvalitetnih javnih knjižnic šele v svoji začetni obliki. In če naj končno omenimo še izdajanje domače bibliotekarske strokovne literature, mo­ ramo ugotoviti, da še nismo vzgojili ne dovolj strokovnjakov niti nobe­ nega znanstvenega raziskovalca specialista za področje bibliotekarstva, ki je po svetu močno razvejana strokovnost in priznana znanstvena disciplina. Kadrovski problem sploh ostaja osrednje vprašanje nadalj­ njega napredovanja in modernizacije slovenskega knjižničarstva. Seda­ nje možnosti za vzgajanje knjižničarskih strokovnih kadrov in njih re­ zultati, kolikor so razveseljivi, ne zadoščajo niti za najbolj nujne potrebe