URN_NBN_SI_DOC-RVTAYVNQ

tografov, izdajateljev in tisikarjev ter krajev, ki jih zemljevidi prika­ zujejo (str. 37—40). Uvod je vsekakor zanimiv, saj odkriva namen in cilje, zakaj je delo nastalo, dalje bežen vpogled v izvori; gradiva in nekaj podatkov o prehodnih objavah. Piredvsem iz­ vemo, da 110 enot, od katerih je 71 shranjenih v Državni knjižnici, 39 pa v Mestni knjižnici, še ne pred­ stavlja vsega tovrstnega gradiva, ki ga omenjeni knjižnici hranita. Vrhu vsega sestaviljalec nii popisal kakorkoli pomanjkljivih ali de­ fektnih primerkov, pa tudi ne gra­ diva, ki je sestavni del atlantov in drugih podobnih del, najsi bi bilo še tako važno<. Popis tega poslednjega obljublja za kasnejšo dobo, ko bodo obdelani nekateri starejši fondi, v katerem uipa najti še kaj podobnega! gradiva. Pri tehničnem popisu se je se- etav'l)jailec držal načina, ki je v ra­ bi v italijanskih knjižnicah in ki upošteva vse važnejše podatke. Vsebina popisanih zemljevidov je zelo različna; med njimi najdemo politične, fizikalne, topografske, vo­ jaške, železniške, joziikosllovne, zgo­ dovinske in še razne druge zemlje­ vide, dodane pai so tudi katastrske mape in načrti most. Že v uvodu opozarja avtor na po­ membnost nekaterih zemljevidov, posebno tistih, ki prikazujejo ozem­ lje Julijske Krajine in Furlanije. Mnogi izmed zemljevidov imajo umetniško, zgodovinsko ali 'drugo vrednost. Te značillinoisti avtor oce­ njuje, ko jih v uvodu združuje v skupine. Pirva skupina prikazuje zemljevide, Iki so važni za topono- mastiko dežele. Druga skupina ob­ sega zares lepe primerke zemlje­ vidov francoskih departmajev, ki so bili tiskani v Benetkah konec 18. stoletja, kaikoir tudi vrsto zemlje­ vidov, ki prikazujejo Italijo ali posamezne predele Italije in ka­ tere sta zalagala in izdajala Gi- ampiccoli in Sardi. Posebno pozor­ nost posveča Manzini umetniški vrednosti nekaterih izdelkov, saj govore za to dovolj jasno imena znanih kartografov F. J. Flamini- ja, T. Majeronija in G. A. Gapelila- risa ter L. Furlanetta. Tudi ne po­ greša zbirka redkejših in dragoce­ nih primerkov, kot so dela Tobia­ sa Konrada Loitterja, Probsta in Bruna. Da bi gradivo, popisano po uradno veljavni h pravilih za popi­ sovanje zemljevidov, bilo laže do­ stopno, je sesitarvljalec poskrbel na koncu za dve kazali: avtorsko in vsebinsko. Zemljevidi, ki so na­ stali pred drugo polovico 18. sto­ letja, so popisani zelo natančno, medtem ko je pri mlajših opis bolj splošen iin je morilo, kjer se po­ javlja v tujih merah, kair približ­ no preračunano v decimalni mer­ ski sistem. Projekcije niso naive- dene. V primerjava z bogatimi knjiž­ nimi fondi, s katerimi se ponašata obe goriški knjižnici, 110 zemlje­ vidov — pa čeprav niso obdelani pirav vsi — vendar ne pirodstavilja kdo ve kako visoke številke; delo­ ma odtehta številčnost vrednost posameznih zemljevidov. Bros urico, ki je izdana na lepem umetniškem papirju, v čednem ti­ sku (škoda, da moti kaka desetina tiskarskih napak, pretežno v nem­ ških tokstiihl), poživljata faksimila dveh zemljevidov: rokopisnega zemljevida grofije Gradiščanske iz konca XVII. stoletja im zemljevida Istre iz leta 1797. M a rija n Brecelj