URN_NBN_SI_DOC-RVXCJYFY

so bili liceji ukinjeni, vendar to ne pomeni, da niso bili dobra poklicna priprava za določeno vrsto knjižničnih delavcev. Njihova slaba stran je bila predvsem v tem, da je zaradi strokov­ nih predmetov ostalo premalo časa za splošnoizobraževalne predmete, pa tudi mladina, ki je prišla naravnost iz osnovne šole, še ni bila dovolj zrela za pouk bibliotekarskih strok. Po tem pa, da danes velika večina absolven­ tov uspešno dela v knjižnicah, vidimo, da so liceji kljub napakam odigrali pozitivno vlogo v procesu izobraževa­ nja knjižničarjev. Leta 1953 je bil ustanovljen Državni center za dopisno izobraževanje knjižničarjev v Varšavi, študij je trajal v začetku eno leto, sedaj traja dve leti. Doslej je center organiziral 5 tečajev za ljudske knjiž­ ničarje, 4 tečaje za knjižničarje inšti- tutskih strokovnih knjižnic, 4 za šol­ ske knjižničarje in 2 specialna biblio­ grafska tečaja za bibliotekarje z viso­ ko izobrazbo. Do leta 1963 se je šolalo v vseh tečajih nad 12 000 tečajnikov, končne izpite jih je opravilo 6327, več kot polovica, kar je za dopisno šola­ nje zelo veliko. Center izdaja skripta, doslej jih je izšlo 79. Vsak slušatelj mora med študijem napisati pet pis­ menih nalog, v drugem letu mora opraviti 60-urno prakso v knjižnici ustrezne smeri. Z. Dobrowolski daje v naslednjem članku podrobne stati­ stične podatke o delu šole in zaposlit­ vi absolventov. 10. številka je v celoti posvečena racionalizaciji dela v knjižnicah. H. Sawoniak piše o »Racionalizaciji dela in tehničnih pripomočkih v knjižni­ cah«. Opozarja na problem enotnih tiskovin, na uvedbo sistema luknjastih kartic, na mehanično razmnoževanje kartotečnih listkov, ki je tudi na Polj­ skem še nerešen problem in bi ga bilo treba rešiti centralno. Potrebno bi bilo razširiti uporabo priprav za hitro mehanično razmnoževanje. Mehani­ zacija pa seveda ni zdravilo za vse težave, v poštev pride le v večjih knjižnicah, uporabljati jo je treba z zdravo pametjo. Z vsemi temi proble­ mi bi se morala v državnem merilu ukvarjati posebna ustanova, ki bi jo bilo treba na Poljskem šele ustanoviti, ima pa jo že večina socialističnih pa tudi drugih držav. J. Filipkowska- Szemplinska tudi opozarja na »Pro­ blem racionalizacije dela v bibliote­ kah«. Poudarja perečo potrebo po po­ enostavljenju knjižničarskih opravil, ki bi spričo ogromnega prirasta in prometa v poljskih knjižnicah omogo­ čilo znaten prihranek na času. Avto­ rica opiše 20-letno prizadevanje na tem področju, ki pa zaradi številnih reorganizacij in nerazumevanja še do danes ni zadovoljivo opravljeno. Nato nakaže možnosti za racionalizacijo po­ slovanja: velike rezerve so v precej natančnih predpisih o evidenci in ce­ nitvi fondov, o vsakoletni reviziji in odpisovanju. V sporazumu s finančni­ mi oblastmi bi se dali ti opravki zelo poenostaviti, ne da bi s tem trpelo ljudsko premoženje. Spremeniti je treba tudi tehniko izposoje, sprostiti zapletena pravila za katalogizacijo, ce­ lo inventarna knjiga se da opustiti brez škode za knjižnico. Temeljito je treba proučiti problem izdatnosti knjižničarjevega dela. Tudi drugi član­ ki v številki zahtevajo predvsem po­ enostavljenje dela, tudi katalogizacij- skih pravil. Mnogo je še zanimivih prispevkov o problematiki posameznih poljskih knjižnic, o knjižničarstvu v tujini (Na­ rodna in univerzitetna knjižnica v Skopju po potresu, Otroške knjižnice v Holandiji itd.), pa tudi zgodovinskih (npr. Knjižničarsko delo Štefana 2e- romskega). Zanimive so, kot vedno, rubrike Pregled tiska, Iz življenja Zve­ ze poljskih knjižničarjev, Odgovori re­ dakcije, Kronika, Nekrologi in Pravni predpisi. Da bi list še bolj izpopolnilo in približalo bralcem, je uredništvo sestavilo obširno anketo o vsebini ča­ sopisa, na katero pa v tem letniku še niso objavljeni odgovori. Marko Kranjec 104