URN_NBN_SI_DOC-RWDIRD6F

cejska knjižnica je že čez 16 let dobila pravico do prejemanja obveznega primerka tiskov iz Slovenije in kot Državna biblioteka (1921) pravico do obveznih tiskov iz vse Jugoslavije. Ob ustanovitvi slovenske univerze v Ljubljani je knjižnica prevzela tudi funkcijo in naloge osrednje univerzne knjižnice in bila leta 1939 preimenovana v Univerzitetno biblioteko. Leta 1945 ji je bil priznan pravni status slovenske Narodne in univerzitetne knjižnice. Od takrat prejema po dva obvezna izvoda iz Slovenije in po enega iz drugih jugoslovanskih republik. V skladu s sodobnim razvojem so se začele oblikovati posebne knjižnične enote, med drugimi tudi grafični in kartografski oddelek. Leta 1945 ustanovljeni oddelek se je po prevzemu večine zemljevidov, atlasov in slikovnega gradiva iz knjižnih fondov že čez dve leti zelo povečal s primerki iz Federalnega zbirnega centra. Kasneje se je dopolnjeval z načrtnim nakupom ali z zamenami pridobljenimi enotami. Njegov fond tvorijo tudi zapuščine in ostaline slovenskih kulturnih delavcev in zbirateljev. Kartografska in slikovna zbirka hrani zelo raznovrstno gradivo. Njen kartografski fond obsega geografske, zgodovinske in etnografske atlase, splošne in tematske zemljevide najrazličnejših meril ter načrte mest in krajev. Slikovno gradivo zajema poleg originalne grafike v glavnem reprodukcije likovnih del, mape in albume z umetniškimi reprodukcijami, ekslibrise, grbe, ilustrirane stenske koledarje, slike mest in pokrajin, razglednice, voščilnice, portrete pomembnih osebnosti, spomin­ ske albume, podobice, osmrtnice in slovenske plakate. Osnovna dejavnost zbirke so zbiranje, strokovna obdelava in hranjenje karto­ grafskega oziroma slikovnega gradiva ( kot tiske, originale, v fotografski tehniki ipd.) in delo z uporabniki. Zbirka pridobiva gradivo večinoma z obveznimi izvodi, nakupi, darovi in zamenami. Za zapuščine, starejše in posebno gradivo, ki ni zajeto v zakon o obveznem pošiljanju tiskov, pa se sama dogovarja z lastniki ali zbiratelji. Obdelava naštetih zvrsti gradiv zajema vse faze od proučevanja, raz­ reševanja in ugotavljanja potrebnih podatkov, inventarizacije, katalogizacije in klasifikacije, do tehničnega opremljanja in shranjevanja v lastnih skladiščih. Zbirka ureja tudi številne kataloge za posamezne skupine gradiv (po avtorju, vsebini itd.). Podatki o slikovnem gradivu so zbrani v abecednem imenskem katalogu in v stvarnem katalogu t. im. grafik, v katalogu pokrajinskih slik, v katalogu portretov in v katalogu slovenskih ilustriranih lepakov. Podatki o kartografskem gradivu so zapisani v abecednem imenskem katalogu, v regionalno- tematskem katalogu zemljevidov in atlasov in v katalogu založnikov. Poleg tega so v zbirki še katalogi za arhivske primerke in duplikate slikovnega ali kartografskega gradiva ter za priročno literaturo. Navedeno gradivo, kakor tudi razne priročnike, dobijo uporabniki na vpogled v prostorih zbirke (prezenčna izposoja). Obiskovalci imajo možnost posamezne primerke prefotografirati ali prekopirati v knjižnici. O vseh zvrsteh gradiva dobijo tudi ustrezne informacije. Poleg referalnega in informacijskega dela ter posredo