URN_NBN_SI_DOC-RWDIRD6F

najpopolnejša suita Litographirte Ansichten der Steyermarkischen Staedte, Gratz okrog 1830, J. Wagnerja: Malerische Ansichten aus Krain, Klagenfurt 1842 - 48, M. Pernharta: Bilder aus Kärnten, Klagenfurt, K. Grefeja: Stara Kranjska, Dunaj in Ljubljana 1900, pa publikacija Zur Erinnerung an die Eröffnung der Staats Eisenbahn von Laibach bis Triest, Wien 1857 in druge. Zbirka hrani tudi originalna dela - akvarele, risbe, graf ike slovenskih umetnikov Maksima Gasparija, Hinka Smrekarja, Ivana Vavpotiča, Božidarja Jakca itd. Med posebnostmi tujih avtorjev naj opozorimo med drugim na album z obsežno kolekcijo grafik različnih velikosti in tehnik v Berlinu delujočega risarja in bakro­ rezca Daniela N. Chodowieckega (1726 -1801) ter na knjigo portretov madžarskih velikašev, ki jo je na Dunaju leta 1652 izdal augsburški bakrorezec Widemann Elias, pa na več serij kakovostnih reprodukcij del slavnih umetnikov kot so npr. Alte Meister, Die Galerien Europas, Handzeichnungen Alter Meister, Hundert Meister der Gegenwart, Meister der Farbe, E.A. Seemanns Kunstlermappen itd. Omeniti velja razne albume in zbirke fotografij priznanih slovenskih in drugih fotografov npr. štiri mape izbranih motivov Frana Vesela, več posnetkov Ernesta Pogorelza, Benedikta Lergetporerja, albuma Wilhelma Helferja in drugih. Kartografska in slikovna zbirka vključuje v svoje fonde tudi zapuščine ali dele zapuščin pomembnih slovenskih kulturnih delavcev in zbirateljev. Tu so med drugim deli zapuščine Toma Zupana, HenrikaTume, Frana Ilešiča, Frana Vesela, Matije Murka, Izidorja Cankarja, portretna zbirka Frana Govekarja, večji nakupi gradiv od Frana Erjavca, Rudolfa Badjure, Elka Justina, arhiv Jutra, iz zadnjih nekaj let pa zbirka razglednic Dušana Kermavnerja, zemljevidi Franceta Planine in Vasje Pirca, del kartografske zapuščine dr. Valterja Bohinca ter okrog 50 000 ekslibrisov obsegajoča zapuščina Beti in Dagmar Novaček. V preteklih 40 oziroma 45 letih obstoja in delovanja je bilo v zbirki opravljenega veliko dela, od začetnega zbiranja gradiva do raziskovanja in ovrednotenja najpomembnejših primerkov. Najprej je bilo treba kartografsko in slikovno gradivo na grobo sortirati ter urediti po posameznih skupinah, nato pa poiskati, izoblikovati ali prirediti primerne postopke za obdelavo tako zelo raznovrstnega gradiva. Dr. Valter Bohinec, ki je prvih 20 let vodil grafični in kartografski oddelek, je pripravil pravila za obdelavo kartografskega gradiva: Navodila za katalogizacijo zemljevidov in atlantov, Ljubljana 1953. Pravila je za naše razmere priredil po delu ameriških bibliografov Samuela W. Boggsa in Dorothy Cornwell Lewis: The Classification and Cataloging of Maps and Atlases, New York 1945, jih dopolnil in objavil v 10. letniku Knjižnice, glasilu DBS, Ljubljana 1966: Katalogizacija kartografskega gradiva. Priporočila zajemajo katalogizacijo in klasifikacijo gradi­ va. Po tej posebni decimalni klasifikaciji, ki je takorekoč obenem tudi signatura, se hranijo skupaj zemljevidi za posamezna geografska območja; skupaj so npr.