URN_NBN_SI_DOC-RX12LQSZ

Koprsko učiteljišče in razstava ob njegovi 130-letnici 155 dobila ponovno slovenske srednje in osnovne šole. Ostali plakati so namenjeni izobraževanju učiteljev od povojnih časov do danes, ko je srednješolsko izobraže- vanje učiteljev preraslo v visokošolsko. Pogled v preteklost Slovenska Istra (območje od Dragonje do Črnega kala) se je upravno, so- dno, režimsko in gospodarsko razvijala drugače od osrednjih slovenskih dežel, saj je bila do leta 1797 del Beneške republike. Zato za razliko od Kranjske, Koroške in Štajerske ni doživela terezijansko – jožefinskih reform, niti “splošne šolske naredbe” leta 1774. Ko je po propadu Benetk v Slovenski Istri zavladala Avstrija ni takoj uvedla nobenih reform, niti upravnih, cerkvenih, niti na področju šolstva. Leta 1805 so Francozi zasedli ozemlje bivšega beneškega dela Istre in ga priključili Italijanskemu kraljestvu. V nasprotju z avstrijsko politiko postopnih in počasnih sprememb, je francoska oblast takoj posegla v sodno, upravno, cerkve- no, in šolsko upravo. Francoska oblast je šolstvo podržavila in ga dodelila obči- nam, vendar zaradi pomanjkanja sredstev ni bilo nobenega napredka. Leta 1814 je spet celotna Istra prišla pod avstrijsko oblast. Tako se po bur- nem 17 letnem obdobju prične stoletje dolgo obdobje avstrijske nadoblasti. Vi- den napredek na področju šolstva se prične šele po letu 1820, ko iz redkih virov razberemo, da so pri župniščih pričele delovati šole – večinoma enorazrednice. Šolski razmah je tako kot drugod prinesel šele tretji osnovnošolski zakon, s katerim so razmah doživela tudi učiteljišča. Učiteljišče Koper Učiteljišče v Kopru je bilo ustanovljeno z ministrskim odlokom št. 6157 z dne 19. septembra 1872. Z istim odlokom je bilo ukinjeno učiteljišče v Rovinju in preneseno v Koper. Najprej je prostore dobilo v mestni gimnaziji, danes v tej stavbi še vedno domuje italijanska gimnazija. S poukom so pričeli po obnovitve- nih delih 2. januarja 1873 (Markelj, 1900, 22). Za prvega ravnatelja je bil ime- novan Štefan Škarica. Na učiteljišče so se vpisovali fantje, stari najmanj petnajst let, po opravlje- nem sprejemnem izpitu. Končano so morali imeti višjo ljudsko šolo, nižjo realko ali nižjo gimnazijo. Učiteljišče je trajalo štiri leta. Po prvem, drugem in tretjem letniku so dijaki opravljali končni izpit. Po četrtem letniku pa so opravili zrelostni izpit. V praksi so poučevanje vadili v vadnici, to je bila osnovna šola, katero je imelo vsako učiteljišče. Po končanem učiteljišču so dijaki postali pripravniki in so morali poučevati najmanj eno leto, da so lahko opravili državni izpit in tako po- stali učitelji.