URN_NBN_SI_DOC-RX12LQSZ

156 Šolska kronika • zbornik • 1 • 2006 Poleg obveznih predmetov sta bila še predmeta stenografija in slovenščina za tiste učitelje, ki bodo poučevali v slovenski osnovni šoli. Šolsko ministrstvo na Dunaju se je odločilo za reorganizacijo učiteljišč v avstrijskem Primorju, saj je bil obisk na učiteljiščih nizek. V šolskem letu 1874- 75 so obstajala tri učiteljišča. V Trstu je bilo učiteljišče z italijanskim učnim jezi- kom, v Kopru je bilo ravno tako učiteljišče z italijanskim učnim jezikom, v Go- rici je bilo žensko in moško učiteljišče z italijanskim in slovenskim učnim jezi- kom. V Trstu je bilo v šolskem letu 1874-75 šestnajst gojencev, v Gorici dvain- dvajset slovenskih gojencev in devet italijanskih, v Kopru pa 24 gojencev. Z od- lokom št. 7252 z dne 10. julija 1875 so moški učiteljišči v Trstu in Gorici prene- sli v Koper, kjer je bilo odslej edino moško učiteljišče za celotno avstrijsko Pri- morje. Učiteljišče je z odlokom C. k. namestnika dobilo nove prostore v minorit- skem samostanu Sv. Frančiška. Čeprav je bil ta odlok začasne narave, je učiteljišče v prostorih današnje slovenske gimnazije delovalo od leta 1876 do ukinitve leta 1923. (PAK KP, 7 Občina Koper, št. 451 spisi o preselitvi učiteljišča, l. 1878). Konec leta 1875 je postal ravnatelj učiteljišča Ivan Relevante (Markelj, 1900, 92). Učiteljišče je imelo tri oddelke, italijanskega, slovenskega in ilirskega (hrva- škega). Na učiteljišču so poučevali naslednje predmete: verstvo pedagogika nemščina slovenščina hrvaščina italijanščina geografija zgodovina aritmetika in geometrija prirodoslovje prirodopis kmetijstvo lepopisje risanje violina telovadba Pouk učnega jezika je obsegal poznavanje slovnice, poznavanje svetovne li- terature 18. in 19. stoletja, sposobnosti pisnega izražanja, ustnega izražanja ter obvladanje metodike jezikovnega pouka. Za pisno in ustno izražanje so bile pred- pisane šolske in domače vaje. Teme vaj so bile bodisi jezikovne, posebej v četrtem letniku pa velikokrat didaktične in pedagoške. Govorne vaje so v prvih letnikih bile predvsem obnove, v četrtem letniku pa so bila to samostojno oblikovana predavanja. Program pouka pedagogike je obsegal spoznavanje telesa in duševnosti, te- lesne in duševne sposobnosti otrok in sredstva za njihovo razvijanje. Del pouka je bil namenjen zgodovini pedagogike ter disciplini. V četrtem letniku so imeli tudi praktične vaje v vadnicah. Pri pouku zemljepisa so spoznavali zemljevid, globus in zemeljsko površino. Poudarek je bil na geografiji Evrope. Pouk zgodovine je obsegal grško in rimsko dobo ter zgodovino Avstrije. Obsegal je tudi deželno zgodovino (Geschichte des Heimatslandes), kjer je bila poudarjena predvsem kulturna zgodovina.