URN_NBN_SI_DOC-RYWSESEP

57 le, če so geslovniki, uporabljani pri vsebinski obdelavi, tudi ustrezno kontrolirani in revidirani in če jih uporabljajo strokovnjaki, ki imajo ustrezna strokovna znanja. Nekonsistentnost na področju predmetnega označevanja se v največji meri odraža v sistemu vzajemne katalogizacije. Nekateri pri vsebinski obdelavi gradiva uporabljajo tudi specializirane kontrolirane slovarje, bodisi da slovenijo tuje, bodisi da za podro- čja, ki jih pokrivajo, gradijo lastne specializirane kontrolirane slovarje. Za opisovanje otroških in mladinskih del se v šolskih in splošnih knjižnicah uporablja med drugim tudi geslovnik enote Pionirske knjižnice, sedaj delujoče v sklopu Mestne knjižnice Ljubljana. Za potrebe vseh slovenskih knjižnic je namenjen Splošni slovenski geslovnik, ki ga je izdelala Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK). Poleg tega je v načrtu tudi Splošni geslovnik COBISS.SI (COBISS.SI General List of Subject Headings) – SGC, ki ga razvi- jajo na Institutu informacijskih znanosti (IZUM) v sodelovanju z osrednjimi speciali- ziranimi informacijskimi centri (OSIC-i). Uporabnost obeh smo v sklopu magistrske naloge Aleša Klemena (2010) primerjali med seboj na primeru študentov psihologije in kemije. Cilj raziskave je bil med drugim identificirati primernost kataložnih zapi- sov o dokumentih v knjižničnem katalogu, glede na znanje in potrebe ciljnih upo- rabnikov (predvsem študentov ustrezne smeri), zaznati morebitne težave z izbiro ustreznih izrazov za priklic relevantnih dokumentov, potrditi domnevne težave z in- deksiranjem vsebinskih opisov dokumentov pri hierarhičnih klasifikacijah in tezavrih zaradi odsotnosti podrazredov, ki bi bili potrebni za relevantnejši in natančnejši opis dokumentov. 2  Pregled teoretičnih izhodišč Po Šauperl (2003b) knjižničarji predstavljajo vsebino dokumenta z vsebinskimi ozna- kami (oziroma indeksirnimi izrazi), ki pa so lahko gesla, predmetne oznake, deskrip- torji ali oznake klasifikacijskih sistemov (npr. UDK). Sopomenka indeksirni izrazi se največkrat uporablja na področju informacijskega poizvedovanja (ang. information retrieval). Za osnovno enoto postopka vsebinske obdelave se je sprva večinoma uporabljal izraz geslo (Osnove knjižničarstva, 1987), kasneje pa se je bolj uveljavil izraz predme- tna oznaka (Vsebinska obdelava, 1997, Rozman, 2002). Vendar Šauperl (2003b) opo- zarja, da je izraz geslo kljub temu, da je skoraj pozabljen in izrinjen pojem, vseeno popolnoma enakovreden pojmu predmetna oznaka. Hederih (1997, str. 26) oprede- ljuje gesljenje kot proces, ko oseba ali računalnik nekemu gradivu izbere gesla, ki naj A. Klemen: Ustreznost vsebinskih opisov dokumentov v online dostopnem knjižničnem katalogu , 55-75 Knjižnica, 56 (2012) 1-2