URN_NBN_SI_DOC-RZ16PBV6

Klobčič stečaja Preventa se odvija počasi Prodaje premoženja v stečajih Preventa Global in Preventa Avtomobilski deli po desetih mesecih od uvedbe stečaja še vedno bolj ali manj v začetnih fazah PETRA LESJAK TUŠEK Približno devet mesecev po uvedbi stečajev Preventa Glo- bal in Preventa Avtomobilski deli, ki sta dodobra pretresla koroško gospodarstvo, je ve- čina premoženja v lasti stečaj- nih dolžnikov še neprodanega oziroma deloma še ostaja v najemu. Stečajna upravitelja obeh družb, Boris Kastivnik in Grega Erman , sicer v precej zapletenih in medsebojno prep- letenih stečajnih postopkih skušata unovčiti premoženje, a postopki tečejo počasi in so na eni strani omejeni s togimi zakonodajnimi zahtevami, na drugi strani pa pogojeni z inte- resom potencialnih kupcev. Ti se praviloma skušajo dokopati do nepremičnin po čim nižjih cenah, kar hkrati le še dodatno podaljšuje že tako dolgotrajne poskuse prodaj. Neuspele dražbe Zadnji primer neuspelega po- skusa prodaje v tem tednu je bila druga dražba za prodajo Preventove hale v Mežici, za katero je sprva kazalo, da bo le uspela v kratkem dobiti no- vega lastnika vsaj z dražbo po nižji ceni od izhodiščne ob prvi prodaji. Erman se za zdaj še ni odločil, na kak način bo s postopkom prodaje nadalje- val, v prihodnjih dveh tednih še načrtuje razgovore s poten- Zaključen stečaj Preventa NT V tem tednu se je s sklepom sodišča zaključil stečaj Pre- venta - Nove tehnologije (NT), potem ko podjetje ni imelo več unovčljivega pre- moženja. Terjatev do GIG Nova Zelandija, povezana s posojili za posle za propad- le laserske kartice, se je izka- zala za neizterljivo. Kot je znano, so projekt na Novi Zelandiji financirali s poso- jili Preventa Global v višini okoli 30 milijonov evrov in Preventa NT v višini okoli tri milijone evrov, kar je bil tudi povod za stečaj Preventa NT. Pretekli posli, vezani na la- serske optične kartice, pa so, kot smo v preteklosti že poro- čali, že nekaj časa tudi pred- met preiskav kriminalistov in tožilstva. cialnimi tujimi kupci, vendar so pogovori šele v začetni fazi. Po drugi strani se podjetje iz Štajerske s področja fotovoltai- ke, ki je sprva izrazilo interes, na zbiranje ponudb za nakup po ceni okoli šesto tisoč evrov naposled ni odzvalo. V maju se nadaljuje tudi prodaja premože- nja Preventa Avtombilski deli na Mirni na Dolenjskem, kjer je več uspeha pričakovati vsaj pri prodaji opreme, če že ne celot- nega proizvodnega poslopja. Radeljska hala v najemu kmalu naprodaj Ena ključnih v postopkih pro- daje premoženja Preventa Glo- bal bi bila prodaja radeljske hale, kjer je že osem mesecev najemnik Boxmark, ki vsaj za zdaj v manjši meri od pričako- vane nadaljuje tradicijo šiva- nja avtomobilskih sedežnih V • u m Hala Preventa Global v stečaju za zdaj še ostaja v najemu Boxmarka, novih lastnikov pa nima še vrsta drugih hal v lasti stečajnega dolžnika. (Igor Napast) prevlek na Koroškem. Cena 2,8 milijona evrov za proizvodne prostore je bila po preteku pol- letne najemne pogodbe za na- jemnika nesprejemljiva, je pa po enoletnem najemu predvide- na prodaja te hale z zbiranjem zavezujočih ponudb, s čimer se je sicer strinjal tudi upniški odbor. Kot je znano, ima Box- mark predkupno pravico, prav na to proizvodnjo pa so oprta delovna mesta šivilj, ki so na Koroškem še ostala. Na drugi strani je slovenjgraška hala, za katero se načeloma zanima nekaj kupcev, a konkretnih izi- dov pogovorov še ni, po začet- nem najemu prazna. Ob tem dodajmo, da je slovenjgraško okrožno sodišče nedavno so- glašalo tudi s polletnim podalj- "Reforma v realnosti slabo kaže" Gospodarstveniki na skupščini GZS z ministrom dr. Svetlikom o nujnosti reforme trga dela Obljube, da bo zakonu o mini- malni plači nemudoma sledila reforma trga dela, se niso ure- sničile, očitajo vladi v gospo- darski zbornici Na včerajšnji seji skupščine Gospodarske zbornice Sloveni- je, ki se je je udeležil tudi mini- ster dr. Ivan Svetlik, so člani izpostavili svoja pričakovanja do izvedbe takojšnjih nujnih ukrepov, ki bi omogočili odpi- ranje novih delovnih mest, dvig konkurenčnosti sloven- skega gospodarstva in zmanj- ševanje stroškov dela. Minister Ivan Svetlik je predstavil poglede na napove- dano reformo na trgu dela v Sloveniji. Poudaril je nujnost izved- be sistemskih sprememb za- kona o delovnih razmerjih, pri čemer je izpostavil, da naj bi ta pomenil odločen korak v smeri večje prožnosti. Dotak- nil se je padca zakona o malem delu na referendumu in izrazil razočaranje, saj bi zakon prine- sel nove oblike zaposlovanja in socialne varnosti posameznim skupinam. Glede napovedane- ga referenduma o pokojninski reformi je dejal, da se prebival- stvo premalo zaveda nujnosti te reforme. Dilema namreč je, Trije kandidati za predsednika GZS Gospodarska zbornica Slovenije je prejela tri kandidature za predsednika oziroma predsednico GZS za naslednje dvoletno mandatno obdobje. Kandidati so mag. Stojan Binder, direktor Sineta, kije zbornico vodil od odstopa Zdenka Pavčka, Mirko Požar, direktor podjetja Mipo, in dr. Mariana Rebernik, direk- torica Atotech Slovenija. Vse prejete kandidature, so sporočili iz Gospodarske zbornice, izpolnjujejo pogoje, določene v statu- tu GZS in pravilniku o volitvah organov GZS. Svoj pogled na na- daljnji razvoj GZS bodo predstavili na volilni skupščini GZS, ki bo 25. maja. Na seji bo po pravilniku možna tudi razširitev liste kandidatov, če bo novega kandidata z njegovim soglasjem pred- lagalo vsaj deset članov skupščine. (gr) "ali bomo postopno delali več, ker dalj časa živimo in ohra- njamo psihofizične sposobno- sti ali pa bomo imeli vedno nižje pokojnine". Če reforma ne bo izpeljana, bodo pokojni- ne postopno postale vse nižje in bodo postale bolj ali manj oblika socialne pomoči upoko- jencem, s katero se ne bo dalo preživeti. Glede referenduma o zako- nu o preprečevanju zaposlova- nja in dela na črno je dodal, da gre za razmislek, ali želimo pri- ložnosti za odpiranje več delov- nih mest, bolj trdne socialne blagajne in bolj pravično drža- vo, ki bo vse prebivalce vsaj približno enako obremenila, ali pa ne. Tatjana Čerin , izvršna di- rektorica GZS za socialni dia- log, je povedala, da je GZS vseskozi podpirala pokojnin- sko reformo in tudi vse pred- lagane zakonske spremembe, ki bi prinesle nove oblike dela šanjem najemne pogodbe za mislinjsko halo v okviru stečaj- nega postopka Preventa Misli- nja, kjer ima proizvodno halo v najemu celjska Vrvica. Prodaje podjetij doma in v tujini V precej različnih fazah pa so postopki prodaje Preventovih podjetij in naložb doma in v tujini. Stečajni upravitelj Boris Kastivnik, ki je bil v tem tednu na poti v Moldaviji, prav tako na eni od lokacij nekdanjih Pre- ventovih podjetij, je sicer že pri- dobil sklep sodišča za prodajo 95-odstotnega poslovnega dele- ža Preventa Thierry Brazilija. V kratkem je pričakovati objavo javne dražbe, kjer bodo delež v brazilski družbi po cenitvi prodajali po ceni 4,8 milijona evrov. Brazilsko podjetje sicer velja za eno uspešnejših, je pa hkrati skorajda edino neobre- menjeno premoženje stečajne- ga dolžnika, ki v stečajni masi predstavlja sredstva za poplači- lo upnikov. Po neuradnih virih si za nakup precej prizadeva Nijaz Hastor . Med zanimivejši- mi prodajami, ki se v zadnjem času bolj premikajo, pa je v Slo- veniji tudi prodaja Preventa TRO Prevalje, pri kateri je sodiš- če odobrilo dokapitalizacijo v višini 1,4 milijona evrov oziro- ma v višini v preteklosti dane- ga kredita. S tem se je poslovni delež Preventa Global v TRO z 42,5 odstotka povečal na preko 75 odstotkov, družba TRO se je na ta način obvarovala pred po- tencialnim stečajem, hkrati pa naj bi bil ob precejšnjem zani- manju za to družbo precej real- nejši uspeh pri prodaji. MESEC MAJ je MESEC ODEJE # • 1 5% POPUST © * PRI NAKUPU VSEH IZDELKOV BLAGOVNE ZNAMKE ODEJA in večjo urejenost trga dela. Vendar vsem tem reformam v realnosti slabo kaže. Pouda- rila je, da so delodajalci že ob sprejemu zakona o minimalni plači jasno izrazili zahtevo, da se hkrati obravnavajo tudi si- stemske spremembe zakona o delovnih razmerjih, vendar je vlada ravnala drugače. Obljube, da bo zakonu o mi- nimalni plači nemudoma sle- dila reforma trga dela, se niso uresničile. Glede na to, da ima vlada pred seboj le še dobro leto man- data, obstaja med delodajalci zato skrb, da je časa za koreni- tejše sistemske spremembe, po- večanje fleksibilnosti trga dela in zniževanje stroškov dela pre- malo. Napovedane poenosta- vitve, ki jih je minister na seji predstavil, je Čerinova označi- la kot pozitivne in dobrodošle, seveda, če bodo izpeljane, ven- dar, kot je dejala, "pričakujemo bistveno več". (gr) dobljeni "J nov H O M B L Y EUROPARK • M o r i t a '