URN_NBN_SI_DOC-RZ16PBV6

MARIBOR MARIBOR MARIBOR Vinko Merc včeraj pred preiskovalno sodnico O-bremenju-joči prislu-hi kriminalistov Nastajajo nove kolesarske poti Mu grozi pripor? Franc Kangler: "Ob pravem Kolesarjem več mesta v prometu kadru imamo vsi zadosti" Negotova prihodnost pravične trgovine M a r i b or utegne bolj k ot m e s to pravične t r g o v i ne postati m e s to brez pravične t r g o v i ne JASMINA ZAVRŠNIK Čeprav so bili vtisi ob odprtju prve pravične trgovine 3muhe v Maribo- ru maja lani dokaj pozitivni, se je leto kasneje trgovina znašla v težavah. Izdelki pravične trgovine, ki temelji na dialogu, transparentnosti, spošto- vanju in si prizadeva za večjo enako- pravnost v mednarodni trgovini, so nekoliko dražji, zato je kupcev precej manj, kot bi si v 3muhah želeli, ne po- maga jim niti precej skrita lokacija v podhodu v bližini Glavnega trga. "S prodajo žal ne pokrijemo vseh stroškov, prometa imamo le toliko, da bi lahko krili polovični delov- ni čas poslovodje," slabše razmere v mariborskih 3muhah komentira Rene Suša, vodja projektov v društ- vu Humanitas, ki je skupaj z ustano- vo Umanotera leta 2004 odprlo prvo pravično trgovino v Ljubljani, s tiskar- stvom Medium pa so nato leta 2008 ustanovili zadrugo Odjuga, ustanovi- teljico 3muh v Mariboru. Velik stro- šek namreč predstavlja ravno plačilo poslovodje, edine zaposlene v trgovi- ni, drugi so prostovoljci, zato Suša kot eno izmed možnosti rešitve vidi, da skrajšajo njen delovni čas in preidejo na polovično zaposlitev. "Ne morem pa še povedati, kaj se bo zgodilo, ali bo trgovina ostala ali ne. Seveda bi jo radi na vsak način obdržali, vendar bomo morali nekaj spremeniti. Kako naprej, bomo videli v enem mesecu," doda. Naročanje občine ne bo rešilo trgovine Bi pa trgovini utegnila pomagati Mest- na občina Maribor (MOM), ki je konec novembra lani sprejela odločitev, da Maribor po zgledu 760 svetovnih mest postane prvo mesto pravične trgovine v Slovenije. Za pridobitev naziva mora mesto izpolniti pet osnovnih kriteri- jev - od tega, da se mestni svet zaveže k nakupu izdelkov pravične trgovine za lastno uporabo med sejami, v pisar- Utrinek - S a š o B i z j ak Prometa v mariborski pravični trgovini ni dovolj, da bi pokrili vse stroške njenega delovanja. (Sašo Bizjak) nah, do ozaveščanja javnosti, lokalnih trgovcev in gostincev ter ključnih lo- kalnih deležnikov o pomenu pravične trgovine, vendar je "pridobitev naziva mesto pravične trgovine proces, ki ga je nemogoče realizirati v šestih mesecih od sprejetja prvega pogoja, torej politič- ne zaveze o podpori pravični trgovini. Prvi pogoj je MOM s sprejemom sklepa na mestnem svetu izpolnila lani," pou- darja Alenka Tovornik, vodja občinske službe za javna naročila na mariborski občini in tudi idejna vodja projekta Mesto pravične trgovine. Stojnica v središču mesta? Na občini so sicer takoj po sprejet- ju proračuna za leto 2011 že pričeli s prvim naročanjem izdelkov pravične trgovine, vendar se tako Suša kot To- vornikova strinjata, da to za reševa- nje 3muh ne bo dovolj. "Na enak način bo MOM podobne dogodke podpirala tudi v bodoče. Prav tako lahko po spre- jemu proračuna MOM izdelke nabavlja tudi za lastne potrebe, kar bomo stori- li, ko bo treba. Moram pa poudariti, da se mora MOM pri nabavah za lastne potrebe vesti gospodarno in da nismo zelo velik potrošnik.Smo pa na sestan- ku s predstavniki prostovoljcev pred- lagali, kako bi lahko bolj promovirali samo trgovino 3muhe in idejo pravič- ne trgovine. Ena od rešitev je bila tudi postavitev stojnice v središču mesta, ki bi trgovino približala večjemu šte- vilu ljudi, vendar do sedaj odziva še ni bilo," pojasnjuje Tovornikova. "Pravični" izdelki do 2014 na vsaj 21 točkah Suša, ki sicer pozdravlja odločitev obči- ne, da Maribor postane prvo mesto pravične trgovine, pa pravi, da za zdaj sodelovanje z njimi poteka zelo počasi, primernega prostora občina za trgovi- no trenutno nima, o postavitvi stojnice v središču mesta pa s strani prostovolj- cev še ni seznanjen. "Na začetku je bilo veliko navdu- šenja, ponudili so nam tudi prostor, ampak se je izkazalo, da lokal ni v občinski lasti. Občina lahko nekoliko pomaga z naročanjem izdelkov, vendar bo to predstavljalo le manjši del. Največ bi nam lahko pripomogli z mreženjem, da se mreža ponudnikov izdelkov pra- vične trgovine razširi." In če želi Maribor pridobiti želeni naziv, bodo morali biti izdelki pravič- ne trgovine do leta 2014 na voljo na vsaj 21 prodajnih točkah in napitki iz pravične trgovine v vsaj 11 gostinskih lokalih. KOMENTIRAMO Ogenj rešitve in propada ZDENKO KODRIC Steklarji v bistriškem Luminosu so nezadovoljni s svojim položajem. Nad njimi je nenehen ogenj strahu pred likvidacijo družbe. Ogenj pa je silno pomemben za lastnika in obstoj steklarne, ki na leto proizvede okrog 4 0 0 tisoč izdelkov. Ognja namreč potrebujeta še več, kot ga zdaj gori v pečeh. Z dodatnimi proizvodnimi zmogljivostmi naj bi tovarno rešila pred potopom in jo postavila ob bok drugim uspešnim bistriškim podjetjem. Nova peč in zaposlovanje steklopihalcev sta imperativa lastnikov, ki pa žal svojo strategijo razvoja prevečkrat stavita na državno pomoč oziroma finančno konsolidacijo, katere boter je ministrstvo za gospodarstvo. Do konca letošnjega maja bo Luminos dobil skoraj 1,3 milijona evrov državnega posojila. A malokdo se zaveda dejstva, da te pomoči ne bo toliko. Okrog pol milijona morata lastnika takoj odšteti za vračilo dolga iz leta 2009. Tudi takrat je država reševala Luminosov likvidnostni položaj. Ga bo še tretjič? Lastnika sicer odkimavata in pravita, da je rešitev v posodobitvi in prodaji. Novinarjem, ki spremljamo Luminosove težave, se velikokrat zdi, da si lastnika na vse načine prizadevata podjetje obdržati nad vodo. Razlogov za to je kar nekaj: nočeta izgubiti svojega prihodka, na cesto poslati sto ljudi in konec koncev izgubiti premoženja, ki sta ga zastavila. Ko sem predvčerajšnjim Darka Boršiča, direktorja Luminosa, vprašal, kakšna je prihodnost družbe, je gladko odgovoril: prodaja, prodaja, prodaja! Odgovor je odličen, žal nihče ne ve, ali so direktorjeve želje uresničljive. Italijani, ki so še nedavno kupili 80 odstotkov proizvodnje, so začeli odpovedovati naročila, češ, Luminos nima perspektive. In ko italijanski kupci na milanskem sejmu stekla niso opazili Luminosa, so bili še bolj prepričani o koncu bistriške steklarske industrije. Lastnika sta nemudoma reagirala in se odpeljala v Italijo. Zdaj tam poskušata vrniti zaupanje. Če se jima bo potovanje obrestovalo, bo Luminos še pred jesenjo na konju. V strategijo obstoja lastnika štejeta tudi širjenje trgovske mreže. Trgovine naj bi odprla v Bosni, na Hrvaškem in Srbiji. Ampak to je že druga zgodba. Poznavalci razmer v steklarni pravijo, da so trgovine nekakšna odvodna funkcija, češ, če propade proizvodnja, bodo ostale vsaj trgovine, v katerih bosta lastnika prodajala Luminosovo steklo in izdelke tujih podjetij, ki jih že zdaj zastopata. Lastnika se bosta sicer rešila, sto delavcev pa lahko čez noč ostane brez dela. Obstaja še ena opcija: lastnika zmanjšata število zaposlenih in s 40 steklarji podaljšata Luminosovo življenje. Koncert Pro musice Mešani pevski zbor Pro musica Maribor vabi na svoj redni letni koncert, ta bo nocoj ob 19.30 v dvorani Union v Mariboru. Zbor vodi Metka Vrbančič Osterc. Vstopnine ni. (mbk) FLORIJAN Da ni bilo pri spornih občinskih poslih z zemljišči in gradnjami korupcije in oškodovanja javnih sredstev niti za pet evrov, kaj šele za pet milijonov, se priduša mariborski župan. V vednost njemu in javnosti: že pet centov bi bilo odločno preveč! MPS Personalservice odprl poslovalnico v Mariboru Od 3. maja je podjetje MPS Personalservice zastopano t u d i v M a r i b o r u , v Slovenski ulici 17. Podjetje MPS je v Avstriji znano že dve desetletji kot zanesljiv p a r t n e r na p o d r o č j u posredovanja dela. Kot delodajalec ponuja delo več kot 1200 zaposlenim. Število p o d j e t i j, ki se p o s l u ž u j e j o n j i h o v i h storitev, pa stalno narašča. Ta pozitivni razvoj zahteva stalno širjenje. Podjetje MPS je tržnim potrebam stalno prisluhnilo, zato je bila otvoritev mariborske poslovalnice popolnoma logična posledica. Najbolj iskani kadri so trenutno k a r o s e r i j s k i d e l a v c i, avtokleparji, ličarji, CNC- s t r u g a r j i in r e z k a l c i, proizvodni delavci, šoferji viličarja, ključavničarji, varilci in električarji.