URN_NBN_SI_DOC-RZ16PBV6

DANES Jasmina Cehnar Četudi s kravato ni na ti, rektorske insignije pa ga spominjajo na preživelo izkazovanje družbenega statusa, si je Danijel Rebolj okoli vratu včeraj nataknil tako svilo kot zlato. In uradno postal novi vodja mariborske univerze. Velik del akademske in lokalne skupnosti je zamenjavo rektorskih simbolov med novim in starim rektorjem Ivanom Rozmanom spremljal z zanosom, del pač s cmokom v grlu. Slednji vedo, da se je zlata doba z Reboljevo ero zanje končala, zato niso bili presenetlji- vi manevri nekaterih akademi- kov, ki so zadnje mesece skušali narediti prav vse, da bi po porazu na univerzitetni volilni fronti okopali svoje položaje, bolj pragmatični pa vztrajno napenjali moči, da so jadra obrnili po Reboljevem vetru. Idealistični, včasih celo naivni rektor vstopa v okolje, kjer bo ob uresničevanju zastavljenega progama glasnega upora veliko. Še več pa podtalnega. Jasno je, da je senat univerze profesorju iz gradbene fakultete izjemno nenaklonjen, težave pa bodo najbrž tudi z opozicijskimi fakultetami, kamor se je po večini zateklo staro vodstvo in tam skozi leta, pospešeno pa v zadnjem času, nastavilo ali vsaj skušalo nastaviti svoje ljudi. Več dialoga bo zaradi Reboljevega preteklega udejstvova- nja v stranki Zares odslej morda z Golobičevim ministrstvom za visoko šolstvo, s katerim ima univerza določene pravne spore. Sicer pa je več kot očitno, da se v realnosti novega državnega financiranja visokošolskega prostora med in mleko v Reboljevi dobi ne bosta cedila tako obilno. Zato je kar prikladno, da prvi mož univerze namesto na materialno bogatenje v prihodnjih štirih letih najbolj stavi na "bogastvo znanja in spoznanja" ter obuditev akademskih vrednot, ki so se po mnenju mnogih porazgubile v Rozmanovem univerzitetnem podjetništvu, začinjenim s centralistično strahovlado. Še pomembneje je, da nastop Reboljeve ere nosi obet, da se vsaj v eni mariborski instituciji sproži odklon od koruptivnosti in nepotizma, principoma delovanja, s katerima je okuženo vso mesto. Je pa vprašanje, ali bo sadež z drevesa spoznanja za novo akademsko starešino ob poskusu reformiranja univerze kisel ali sladek in nenazadnje kakšnega okusa bo to jabolko za večino profesorjev, strokovnih delavcev in študentov. Za pokušnjo bo treba počakati na dejanja. Slovenija pa res ne bo pokazala svoje humanosti in gostoljubnosti, če bo arabske begunce, živeče v puščavi, naselila v našem alpskem svetu! Ne damo: NLB, Zavarovalnice Triglav in NKBM Država želi ohraniti kontrolo nad tremi finančnimi stebri, a bo svoje lastništvo še dodatno oslabila. Zato pa vanje ne bo pustila velikih vlagateljev JURE STOJAN Vlada je včeraj na predlog finančne- ga ministra Franca Križaniča opre- delila "javni interes" v slovenskem finančnem sektorju. Oziroma v urad- nem jeziku, sprejela je "usmeritev v tri ključne finančne stebre". To so NLB, Zavarovalnica Triglav in NKBM (slednja v povezavi s pozavarovalni- co Sava, Zavarovalnico Maribor in Zavarovalnico Tilia). Kot je minister pojasnil po koncu seje vlade, "gre za tri pomembne finančne centre, za ka- tere želimo, da ostanejo neodvisni". Vse to je tudi navedeno v dokumentu Sektorske politike finančnega sektor- ja, pri njem pa ne gre za nič drugega kot za navodila Agenciji za upravlja- nje kapitalskih naložb (AUKN). Vlada je predlog poslala agenciji za uprav- ljanje kapitalskih naložb države, ki naj bi gradivo vladi nazaj poslala do konca junija. "Naslednji lastnik bo nekajkrat manjši" Država želi "neodvisnost" omenjenih institucij (v smislu neodvisnosti od ka- pitalskih zahtev tujih vlagateljev, ob verjetni ohranitvi vpliva slovenske dnevne politike) ohraniti kljub zmanj- šanju lastniškega deleža. Ta se bo, kot je dejal Križanič, omejil (ali prek pro- daje ali nesodelovanja pri dokapita- lizacijah) na četrtino banke in še na eno delnico. Bo pa zato Slovenija svoj nadzor ohranila s tem, da v omenje- ne tri finančne stebre ne bo spustila večjih lastnikov. "Na drugi strani se zagotavlja razpršeno lastništvo," je še dejal minister. "Pričakujemo tudi vključitev strateških partnerjev, ki bi NKBM in Triglavu omogočili tudi širjenje zunaj Slovenije, predvsem na Zahodnem Balkanu." Kdo bi pristal na takšno partnerstvo, kljub manjšinski Država želi ohraniti kontrolo nad NLB, NKBM in Zavarovalnico Triglav. (Tit Košir) udeležbi v lastništvu, še ni znano. Ga pa bodo iskali zunanji strokovnjaki, najverjetneje tuje investicijske banke. "Od agencije se pričakuje, da najame ustrezne finančne svetovalce, da po- magajo pri restrukturiranju vloge države pri preoblikovanje teh institu- cij," vztraja Križanič. Vlada pa priča- kuje, da bo AUKN svetovalce najela še pred jesenjo in da bo izbrala hišo "zelo dobro kratko listo", torej z odličnimi zvezami do (tujih) investitorjev. Križa- nič je tudi namignil, da državne banke doslej niso bile tako dobičkonosne, kot bi si proračun želel. "Tu bo agencija mo- rala bistveno aktivneje pristopiti tudi pri gospodarjenju." Abanka v prodajo "Naš interes ni, da bi finančne stebre zadržali v lasti, seveda je treba modro ravnati, ko se deloma odprodajo," je po- udaril Križanič in povedal, da gre vladi samo zato, da omenjene banke ostane- jo vir dodane vrednosti, zaposlenosti in rasti BDP. "Ne pa da se finančni sek- tor razgradi in ostane na ravni podruž- nic." Kot primer nestrateške banke, ki jo bo Slovenija prodala, je minister omenil Abanko. "Pričakujemo kupni- no precej nad knjižno vrednostjo." "Država je zagotovila varni hrbet bančnemu sistemu," je bančnike pos- Lahko žrtvujemo socialo "V skrajnem primeru lahko žrtvujemo tudi precejšnji del socialne države, ki jo reforma rešuje. Ta reforma jo modernizira, prilagajo danemu stanju, ne samo v javnih financah, ampak tudi po demografiji," je minister Franc Kri- žanič opozoril na posledice morebitnega padca pokojninske reforme. "Efekt bo tudi padec kredibilnosti države na finančnih trgih, to bo pa imelo na kre- ditne tokove bank in podjetij. Ti učinki se bodo hitro pokazali in bodo bo- leči." Minister je tudi potrdil, da vlada že pripravlja interventne zakone kot rezervo, če bi reforma padla. "Interventni zakon bo dal signal, da obvladuje- mo javnofinančno situacijo. Da Slovenija varčuje na svoj specifični način, z zadržanimi reformami, ki se bodo pač izvedle čez dve leti, bodo pa še bolj boleče." Sicer pa je Križanič optimističen. "Jaz vendarle pričakujem, da bo re- ferendum uspel, da bomo imeli pokojninsko reformo in da bomo, ko bomo izpolnili 40 let, dobili tudi pošten bonus. Sedanja formula za upokojence ni ugodna." (jst) varil minister. Njegovo ministrstvo si bo tudi prizadevalo, da bi sloven- ska podjetja neposredno črpala kapi- tal s kapitalskega trga, ne pa se več v tako veliki meri financirala prek bančnih kreditov. Potreba je velika, saj so po Križaničevi oceni slovenske družbe "sorazmerno podkapitalizira- ne". Vlada bo zato rešitev poiskala v treh vrstah investicijskih skladov, od zasebnih prek državne Posebne druž- be za podjetniško svetovanje (PDP, hčerinske družbe Kapitalske družbe) do "mešanih" skladov, ki bi predvsem skrbeli za dolgoročne kredite. Finančni minister je še opozoril, da bodo ti skladi potrebovali doka- pitalizacijo, predvsem PDP. O višini potrebnih sredstev ni govoril. "Mogo- če se bo zaradi tega trg začel hitreje vrteti." Pokojninskim skladom bi ka- pital za investicije v gospodarstvo zagotovil predvsem z dodatnimi spodbudami za državljane, ki s svoji- mi prihranki te sklade tudi polnijo. Križanič je tako omenil možnost do- datnih davčnih olajšav za pokojnin- skih zavarovanja. "Naš interes je, da predvsem zaživi narodnogospodar- ski trg." Dve leti brez nadaljnjega napredka Vlada seje seznanila z Umarjevim poročilom o razvoju. Boštjan Vasle: "Prvič, kar to spremljamo, seje lani (ob inflaciji) zmanjšal realni razpoložljivi dohodek prebivalstva" la brezposelnost, hkrati je bilo zaradi demografskih gibanj in pričakovane pokojninske reforme veliko predča- snega upokojevanja. "Precejšnji del dohodka iz zaposlitve so nadomestili socialni transferi, socialna politika je razmere blažila do mere, da se je ohra- nila visoka stopnja enakosti med do- hodki," pojasni Vasle, a opozarja tudi na razmeroma nizko stopnjo tvega- nja revščine, ki jo je prav tako pripisa- ti učinkom socialnih transferov. "Ti v Sloveniji zmanjšajo tveganje revščine za več kot polovico," pravi prvi mož Umarja. BDP na prebivalca po kupni moči je predlani zdrknil na 88 odstotkov povprečja EU, kar je tri odstotne točke manj kot leto prej in pomeni velik odmik od uresničevanja osred- njega gospodarskega cilja strategije, saj je le še za odstotek višji kot ob nje- nem sprejetju leta 2005, "vrzel pa se je lani zaradi šibkejšega gospodarskega okrevanja kot v EU še povečala". Zara- di premajhne skrbi za tehnološko pre- novo, inovacije in povečanje dodane vrednosti se je konkurenčni položaj IVAN VIDIC Raven slovenskega bruto domačega proizvoda na prebivalca po kupni moči se je v obdobju gospodarske krize oddaljila od evropskega pov- prečja. S tem povezano poslabšanje razmer na trgu dela je največ prispe- valo k realnemu zmanjšanju dohodka prebivalstva, pomembnega elemen- ta blaginje. Ob zaostrenih razmerah v javnih financah in omejenem ma- nevrskem prostoru denarne politike so za povečanje potenciala za rast in blaginjo ključne strukturne spremem- be, osredotočene na konsolidacijo javnih financ, povečanje konkurenč- nosti ter posodobitev trga dela in si- stema socialne zaščite, je pojasnil direktor vladnega urada za makroe- konomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle. S poročilom o razvoju Umar sprem- lja uresničevanje strategije razvoja Slovenije, katere ključni cilj je pove- čanje blaginje in kakovosti življenja. Minuli dve leti nista prinesli napred- ka, znižala se je zaposlenost, poveča- Pah-or-: Vlad-na politika imar-e-pin glavo Premier Borut Pahor je ob robu poročila o razvoju dejal, da se je vlada pri spo- padanju s krizo odločila, da bo v prvih dveh letih mandata na račun konku- renčnosti s sprejetimi ukrepi zadržala visoko stopnjo socialne povezanosti, v drugih dveh letih pa nadaljevala s strukturnimi reformami, ki bodo prispe- vale k večji konkurenčnosti gospodarstva. "Vladna politika torej ima rep in glavo," meni premier, saj je kriza Slovenijo bolj pretresla kot večino drugih evropskih držav, zdaj pa je že čas, če želimo ohraniti to socialno povezanost in povečati konkurenčnost, za strukturne reforme. "Če bo uspela pokojninska reforma, če bo uspela zdravstvena reforma, ki je v pripravi, če bo prenovljena delovna zakonodaja, ne bo nobenega razloga, da Slovenija ne bi po gospodar- ski rasti in rasti zaposlenosti okrevala hitreje," je prepričan premier. gospodarstva poslabšal, kar pojas- njuje, zakaj slovensko gospodarstvo danes okreva počasneje od povprečja EU. Ob zaostrenih konkurenčnih raz- merah so podjetja še visoko zadolžena in nimajo finančnih virov. Porušila so se tudi nekatera makroekonomska ravnovesja, zlasti na področju javnih financ, kar že ogroža položaj Sloveni- je na mednarodnih denarnih trgih. "Trenutno živimo s proračunskimi primanjkljaji, ki so nekajkrat večji, kot so bili pred krizo, močno se je po- večala tudi zadolženost države," opo- zarja Vasle in pristavi, da bo dolg, ko bomo iz krize, znašal preko 40 odstot- kov BDP, medtem ko je bil pred krizo na ravni 23 odstotkov BDP. Zato so tudi po mnenju Umar nujne struktur- ne spremembe, ki bodo zagotovile potencial za rast in nastanek novih delovnih mest. Loto Rezultati 36. kroga z dne 4. 5. 2011 Izžrebane številke LOTO: 8 14 16 22 24 28 33 in dodatna 39 Sedmica ni bila izžrebana. Izžrebane številke LOTKO: 227152 Lotko 6 ni bil izžreban. Izžrebane številke LOTO PLUS: 1 2 3 6 28 32 36 in dodatna 23 7 plus ni bila izžrebana. LEVO SPODAJ