URN_NBN_SI_DOC-RZ16PBV6

Znamenita skuiptura, imenovana Revolucija, v galeriji Fo.Vi v Strnižču pri Kidričevem. (Slavko Podbrežnik) V železo in besede zvarjeni čas V galeriji Fo.Vi v Strnišču pri Kidričevem so odprli izredno razstavo skulptur Toneta Svetine iz zaseb-ne zb-irke ptujskega zb-iralca umetnin, ki pa ne želi b-iti imenovan. Umetnik, ki ga sicer poznamo kot literata, jeb-iltudi plodovit likov- nik, saj se je ukvarjal z varjenjem skulptur iz železa, orožja, predvsem pa iz gra- natnih drob-cev. Kustos Vlado Forbici je razstavo, odprto prav na dan upora, poimenoval Revolucija in jo opremil s citati iz literarnih del Toneta Svetine. Citati, kot sta: "Duh je dinamit. Eksplozija naznanja rojstvo novih, višjih kakovosti. Revoluci- ja je eksplozija nakopičenega nezadovoljstva in upanja, je stopnica velike spre- memb-e. Ko svet ruši, ga tudi gradi." In: "Totalna vojna. To je vojna vseh proti vsem. Vojna, v kateri ima zlo ab-solutno veljavo, dob-ro pa je le pojem za primer- javo. To je zadnja stopnica k ab-solutni vojni. Pojav se stopnjuje. Klasična vojna - klasična norost. Totalna vojna. Totalna norost. Ab-solutna vojna - ab-solutna no- rost." Ob-a pospremljena s strašnimi izpovedmi iz varjenega železa, ki pričajo o b-rezupu nekega, vsaj upamo lahko, nepovratno minulega čas. In še nekateri: "Prihaja ptica, ki vam odgrinja krinke. Tiste, ki ste si jih nadeli sami, in one, ki so vam jih nadeli drugi. Odkriva se pravi ob-raz, gol in razpokan kot skorja pla- neta." "Ob- mrtvem b-ogu, načetem razumu, ob- strašnem b-reznu nerazumljive- ga kozmosa, nedoumljene zgodovine in negotove prihodnosti, se plazi ranjena osamljenost. Vstaja senca naše ničevosti in pada v lažno naličje veličine." "Bodi mi vsaj sovražnik, če mi ne morešb-itiprijatelj. Ljudje so se navadili na sovrašt- vo, kakor na kruh in vodo, tako da jih dolgočasi. V modo prihaja b-rezb-rižnost." "Stroji smo in zveri. Večno so odprte čeljusti velikega pohlepa. Požiramo se, ne dab-ise nam upiralo žreti svojo lastno kri, svoj krik in svoj konec." Vsa navede- na sporočila so nadvse b-lizu sedanjemu času. (sip) Večerna pesem 2011 na Ptuju Ptujska ob-močna izpostava JSKD v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ptuj vab-i na 37. ob-močno revijo pevskih zb-orov, kib-odanes in jutri ob- 19. uri v amfi- teatru Gimnazije Ptuj. Srečanje zb-orov so poimenovali Večerna pesem 2011. Danes b-odo nastopili: MoPZ TALUM Kidričevo (zb-orovodja Oliver Buček), MePZ Društva žena in deklet Gerečja vas (Peter Krajnc), MoPZ PGD Hajdoše (Jože Dernikovič), MePZ DU Ivana Rudolfa Breg (Stanko Vedlin), MoPZ DPD Svo- b-oda Majšperk (Petra Beršnjak), MePZ KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju (Mateja Krajnc), MoPZ KD Rogoznica (Franc Lačen), MoPZ KD Alojza Štrafela Markovci (Srečko Zavec) in Komorni moški zb-or Ptuj (Ernest Kokot). V sob-oto pab-odonastopili MePZ KD Cirkulane (Jože Dernikovič), Osti Jarej (Dejan Rih-ta- rič), MoPZ KD Grajena (Rudolf Moh-orko), MePZ KD Destrnik (Dejan Rih-tarič), MePZ sv. Miklavž Majšperk (Jože Jager), Komorni zb-or KOR Markovci (Daniel Tement), MePZ sv. Viktorina Ptuj (Sonja Winkler) in MeCPZ Sv. Marko Markov- ci - KUD Markovski zvon, ki ga vodi Polona Strelec Čuš. (sip) Kam, kdaj, kje Mladi v CID Center interesnih dejavnosti (CID) Ptuj je mogoče ob-iskati vsak dan, od pone- deljka do petka, med 9. in 18. uro. Tam mladi ob-iskovalci lahko posedijo pred računalniki ali se odločijo za druženje ob- različnih igrah. Bralci v knjižnico Študijski in mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je odprt vsak delov- nik med 8. in 19. uro, ob- sob-otah med 8. in 13. uro. Domoznanski oddelek knjiž- nice je odprt od ponedeljka do srede med 10. in 15. uro, ob- četrtkih med 12. in 19. uro in ob- petkih med 10. in 14. uro. Pogled v galerije Miheličeva galerija in Salon umetnosti na Ptuju sta za ob-iskovalce odprta od torka do petka med 10. in 17. uro, ob- nedeljah in praznikih pa med 13. in 17. uro. Ob- ponedeljkih sta galeriji zaprti. (rk) Pri nas se počutijo varno Evropski vrstniki so bili presenečeni nad odličnimi razmerami za delo v sodobni ormoški gimnaziji, navdušeni nad urejenostjo Ormoža z oko- lico in starodavnega Ptuja DARJA LUKMAN ŽUNEC Na ormoški gimnaziji so se z uradnim zaključkom in predstavitvijo rezulta- tov dela v Comenniusovem projektu Taste (Okusiti) sinoči poslovili od 65 dijakov in 11 profesorjev različnih šol iz Nemčije, Italije, Francije, Poljske in Češke. Pri njih je namreč vse od torka potekal zaključni del večkulturnega projekta Taste, v katerem so s pomoč- jo petih čutil dijakinje in dijaki dve leti pri svojih vrstnikih spoznavali po- samezne evropske kraje. Sodelovali so dijaki in profesorji iz šol v nemškem Halleju, poljskem Vroclavu, italijanski Parmi, franco- skem Cognacu in češkem mestu Havlič- kov Brod. Večina jih je te dni b-ivala v ormoškem hotelu, nekaj pa tudi pri di- jakinjah in dijakih ormoške gimnazije. Projekt koordinira profesorica Simona Meglič, pri tem pa ji pomaga profesori- ca Renata Bez-jak. Čeprav jeb-ilv projekt v celoti vklju- čen le del ormoških dijakinj in dijakov, pa so na zaključnem srečanju v delu skupin in na ogledih domačih krajev, podjetij in ustanov večinoma sodelova- li kar vsi ormoški dijaki. Ves teden so ob-likovali b-rošure o posameznih vključenih evropskih kra- jih, kot domačini pa so skušali svojim gostom kar najb-olje pokazati mesto Ormož, oljarno v Središču ob- Dravi, Svetinjsko klet ter grad in staro mest- no jedro na Ptuju. Dijaki so b-ili zadnji dan skupnega dela zelo zasedeni, saj so morali pripra- Ormoški dijaki in dijakinje so z veseljem razkazali svoje kraje vrstnikom iz petih evrop- skih držav. (Maša Munda) viti b-rošure in zaključno predstavitev celotnega projekta. Več nam je zato o zaključnem srečanju povedala profe- sorica Renata Bezjak. "Zdaj se vsi pri- pravljamo na zaključek projekta in vsi hitijo, dab-ikakovostno izdelali konč- ne produkte, nastalo b-o pet b-rošur. V vsaki od njih s pomočjo enega od petih čutil (vid, sluh, otip ...) prikazujejo vsa vključena mesta. Tako denimo v eni b-rošuri spoznamo, kako je z enim od čutil mogoče na impresiven način spo- znati vključena mesta. Vsaka od b-rošur morab-itinapisana vsaj v dveh jezikih, od tega ob-vezno v angleščini. Brošure, ki so nastajale te dni, dijaki zdaj konču- jejo in jih b-odo predstavili na zaključ- ni prireditvi. Ob- b-rošurah pa morajo vsa svoja spoznanja in vtise prikazati tudi v vseh drugih ob-likah sodob-nih komunikacij in vzpostaviti internet- no predstavitev. Skupine so sestavlje- ne iz dijakov iz različnih držav, tako da pridno delajo v mešanih skupinah in si pridob-ivajo medkulturno izkuš- njo skupnega dela, imajo pa tudi veli- ko priložnosti za druženje, pri čemer izpopolnjujejo tudi komunikacijo v tujih jezikih," o pomenu projekta pravi Bezjakova. In dodaja, da so vsi njihovi gostje izredno navdušeni nad Slovenijo in Ormožem. "Mi pa smo se po nepotreb-- nem denimo b-ali, da se jim b-odo naši kraji zdeli zelo majhni, saj vsi prihaja- jo iz precej večjih mest. O naših krajih niso imeli kakšnih informacij, zato se jim zdaj tukaj zdi vse zares toliko b-olj zanimivo. Dob-ro se znajdejo in še poseb-no izpostavljajo, da se pri nas počutijo nadvse varno. Navdušeni in hkrati začudeni so nad lepo in moder- no opremljeno ormoško gimnazijo, všeč jim je njena urejenost. Navdušil pa jih je tudi Ptuj, saj niso vedeli, da Slovenija premore take znamenitosti in da je tukaj tako starodavno mesto. Ogledali so si grad in šli na vodeni ogled starega mesta. Ptuj jih je navdu- šil, šeb-oljpa sob-ilipresenečeni, ko so izvedeli, da v ptujski Perutnini izdelu- jejo piščančje medaljone za verigo re- stavracij hitre hrane McDonnald's, ki jo seveda vsi poznajo." Ptujski obraz Zame je dobra glasba iskrena glasba!" Samo Kodela, ptujski kantavtor in kritični bloger Page je bil izjemen skladatelj in vodja skupine, hkrati pa avtor izvrstnih solaž z vrhunskimi frazami. John Paul Jones je glasbi dodal zanimive basov- ske linije, hkrati pa zvok klaviatur in mandoline. John Bonham pa v vseh pogledih velja za najboljšega ročk bob- narja v zgodovini - tako kritikov kot publike. Led Zeppelin so dobili vse naj- večje glasbene nagrade, čeprav jih kri- tiki v času njihovega ustvarjanja niso imeli preveč radi." Samo Kodela ustvarja tudi lastno glasb-o, ki se naslanja predvsem na kan- tavtorstvo. Njegove izvedb-e so prepo- znavne po visokih in glasnih vokalih: "Ob-stajata samo dob-ra in slab-a glasb-a. Zame je dob-ra glasb-a iskrena in ni na- rejena zgolj za množico, ki potreb-uje glasb-eno kuliso, ampak ima sporoči- lo; b-esedilno, poetično, družb-enokri- tično, oseb-noizpovedno. Blizu so mi spevne melodije, ki izvirajo iz klasične glasb-e, ki pa ne smejo b-iti kičaste. Pri instrumentalni glasb-i pa je pomemb-- no, da je v njej zajeta izvirna, avtorska ideja, ki pritegne z neko prijetno nape- tostjo in hkrati s sprostitvijo. V njej mora b-iti prepoznavno, da glasb-enik SLAVKO PODBREŽNIK Lahkob-irekli, da je Samo Kodela tru- b-adur stare šole. Kitaro vzame v roke kjerkoli in nanjo zaigra in zapoje. Glas- b-a je pravzaprav smisel njegovega živ- ljenja, način, na katerega se najlažje izraža. Kot otroka ga je pritegnil kan- tavtor Andrej Šifrer: "Ob-čudujem ga še danes, saj je izreden poet in glasb-e- nik. Z njim so sodelovali izredni glas- b-eniki b-rez žanrske omejitve. Še b-olj navdušujoč je Vlado Kreslin - zaradi izjemnega glasu in b-esedil, ki so tudi družb-enokritična." V najstniških letih se je srečal z glasb-o legendarne angleške rock sku- pine Led Zeppelin. To je b-ila zanj pre- lomnica v razumevanju glasb-e - tako velika, da se je leta 2007 odpravil v Anglijo in si tam ogledal nekaj zname- nitosti, povezanih s člani skupine. Bil je na grob-ub-ob-narjaJohna Bonhama, ob-iskal kraj Kidderminster, rojstni kraj legendarnega vokalista Rob-erta Planta pa počitniško starinsko hiško v Walesu, kjer sta Page in Plant ustvari- la alb-um Led Zeppelin III. (na alb-umu je veliko akustičnih skladb-, saj v hiški nib-iloelektrike in sta morala ustvarja- ti z akustičnimi glasb-ili). Ogledal si je celo takratne kraje b-ivanja članov za- sedb-e: "Enostavno sem moral b-iti tudi v fizičnem stiku s kraji, ki so poveza- ni s to izjemno skupino. To mi je po- magalo, da sem njihovo sporočilnost dojel še glob-lje. Led Zeppelin je četve- rica enakovredno genialnih glasb-eni- kov. Izjemni tenorski vokalist Robert Plant lahko poje izjemno visoko in prodorno, hkrati pa je v sestavu ustvar- jal odlična b-esedila in melodije. Jimi Samo Kodela (Slavko Podbrežnik) podaja neko izvirno idejo in da ne gre zgolj za preigravanje lestvic." Kot druž- b-enokritični opazovalec sveta se izra- ža tudi preko svoje b-logovske strani. Najdete ga lahko na spletnem naslovu samokodela.b-log.siol.net. Po velikem ob-isku sodeč, je zelo uspešen b-loger: "Moti me za javni interes zelo škodljiv način vodenja slovenske države s stra- ni političnih elit, ki sledijo predvsem lastnim interesom. Nasprotnob-ipoliti- ka moralab-itiprvenstveno državni ser- vis, ki vse svoje storitve vodi izključno v prid javnega interesa. Temeljitib-imo- rala na pravičnosti, socialni in pravni državi. A pogoj za to, ki se ga še vedno ne zavedamo dovolj dob-ro, je aktiven, kritičen in ustvarjalen državljan. Prav zato se oglašam preko spleta." Prepoznav-ni ptujski obraz Aleš Zorec, b o b n a r: "Samo je zelo srčen človek. Hkrati pa ima v seb-i drugo plat - veliko zagnanost, ki je na neki način povsem samosvoja. Kar se glasb-e tiče, je zelo ekspresiven kantavtor. To pa je lahko izraz prav zgoraj opisane- ga značaja." Dav-id Matiči - Cheecha, rock vokalist: "Samo je zelo zanimiva oseb-a. Ima dob-er ob-čutek za glasb-o in na svojemb-logupodaja zelo dob-ro napisane kritične tek- ste. Sicer je prepoznavna ptujska 'faca', ki zna nasmejati družb-o. Ker je moj prijatelj, vem, da je v svojem b-istvu zelo nežna in poetična duša." RADIO §Rom 92,3 ...hp\JO pfaj. w w w . r a d i o g r o m . s i