URN_NBN_SI_DOC-RZ16PBV6

Kovaštvo v Zrečah ne bo izumrlo S tako imenovanimi utopnimi kovači bodo zapolnili sivo liso, z interpretatorji naravne in kulturne dediščine pa v Sloveniji še orjejo ledino l U H H m i Na trg dela je včeraj stopilo prvih 30 utopnih kovačev. (Rozmari Petek) Le že v Ošlakovi kovačiji pod Pohorjem je kovaš-ko kladivo repač v avtohtonem in ne zgolj muzejskem okolju. (Rozmari Petek) Dokapitalizacij izboljšuje stanje družbe Dokapitalizacija družbe pomeni izpolnitev enega od dveh pogojev za črpanje evropskih sredstev Na sredini skupščini družbe Rimske terme je bila ena glavnih tem dokapita- lizacija družbe. Skladno s sklenjenimi gradbenimi pogodbami in investicij- skim programom so izvajalci del pretvo- rili del svojih terjatev v kapital družbe. Skupna vrednost kapitaliziranih terja- tev znaša 4,5 milijona evrov. S tem se je osnovni kapital družbe povečal na 22,5 milijona evrov, kar izboljšuje sta- nje družbe, poročajo iz Rimskih term. Direktorica družbe Marjana Novak k temu dodaja, da dokapitalizacija druž- be pomeni zaključno fazo izpolnitve enega od dveh pogojev za črpanje pre- ostalega dela evropskih sredstev. Sicer pa se Rimske terme pospe- šeno pripravljajo na uradno odprtje prenovljenih term, ki bo 27. maja. Slavnostni govornik bo premier Borut Pahor. Mimogrede, od zaprtja takrat- nega vojaškega zdravilišča, ki ga je upravljala takratna jugoslovanska voj- ska, je minilo skoraj 20 let. V tem času se je izmenjalo kar šest predsednikov vlad. Mnogi ljudje, to je pokazala tudi naša anketa Vox popoli, niso več ver- jeli, da bo še kdaj oživelo zdravilišče v Rimskih Toplicah in dalo nov razvoj- ni zagon temu kraju in slovenskemu zdraviliškemu turizmu nasploh. Ka- korkoli, ena največjih investicij v tu- ristično infrastrukturo v Sloveniji bo kmalu dokončno odprla svoja vrata. Ta čas so se lotili še zadnjih lepotnih do- datkov, ureditve okolice v spodnjem parku. (vve) ROZMARI PETEK V Zrečah so včeraj 30 posameznikom slovesno podelili listine, na katerih je zapisano, da so v okviru nacionalne poklicne kvalifikacije uspešno zaklju- čili program utopni kovač. So pionirji na tem področju, saj za ta poklic naci- onalnih poklicnih kvalifikacij poprej še ni bilo. Srednješolskega programa utopni kovač v Sloveniji ni, niti v Zre- čah, ki veljajo za zibelko kovaštva, ne. "Nasploh je na tem področju v Sloveni- ji siva lisa, ker je takšnega kovanja v Sloveniji malo. Niti ne bi bilo racional- no, da bi za nekaj kovačev imeli poseb- no šolo," je pojasnil direktor Šolskega centra Slovenske Konjice - Zreče Milan Sojč. "Za potrebe utopnega kovača je treba spoznati stroje, orodje, naprave ter postopke, ki so nekaj posebnega. Namreč utopno kovanje je kovanje z utopi (orodje, v katerega vstavijo se- greto železo) in kovaškimi kladivi pod določenimi silami in pri višji tem- peraturi." Da se "naturščiki" ne bi oblekli v maš-kare Formalnega izobraževanja v Sloveni- ji ni tudi za ljudi, ki tržijo kulturno in naravno dediščino, zato je šentjur- ski zavod Etno-eko začel razmišljati o uvedbi nacionalnih poklicnih kvalifi- kacij tudi za to področje. "Trudimo se, da bi do informacij in znanj prišli tudi ljudje, ki se na podeželju ali v društvih ukvarjajo s predstavljanjem dediščine," pojasnjuje direktorica zavoda Tanja Gobec. "Nacionalne poklicne kvalifika- cije bi že izpeljali, če ne bi naleteli na težavo. Ta veda je preprosto preširoka, zato razmišljamo o tem, da bi jo ločili po obrteh. V tujini na področju inter- pretacije obstajajo celo študiji, saj je pri tem zelo pomembno znanje komunika- cije, psihologije in podobno." Trenutno zavod v okviru Šolskega centra Sloven- ske Konjice - Zreče pripravlja tečaje za ljudi, ki organizirajo prireditve ali tr- žijo svojo dediščino. "Mene zelo moti, da se ljudje oblečejo kot maškare in mi- slijo, da so s tem dosegli bistvo. Imeti moraš znanje," poudarja Gobčeva. Po- gosto opaža tudi, da ljudje obiskoval- cem znamenitosti natrosijo zgolj kup podatkov. "Preko naših tečajev smo odkrili veliko 'naturščikov'. Te spod- bujamo, da v tisto, kar imajo, vključijo zgodbe. Želimo, da v pripoved dajo del sebe, da povedo zgodbo, da obiskoval- ci začutijo videno." Kovačija ne sme propasti Večina "naturščikov" prihaja prav izpod Pohorja, kjer se je predvsem za- radi zreškega turizma ohranila kul- turno bogata dediščina Pohorcev. V povezavi s kovačijo izstopa 300 let stara Ošlakova kovačija, kjer je še vedno možno na star način skovati poljedeljsko orodje. Ravno po tem je bila kovačija najbolj znana. Kako je v njej koval oče, kako je z bratoma očetu pomagal sam obiskovalcem, jedrnato in po prej omenjenih pravilih opiše Tone Ošlak. Mlin je kovaško kladivo vsak dan gnalo vse do leta 1990, ko je v kovačiji še delal njegov oče. Zdaj pa moč kladiva, poimenovanega repač, ki se kiti z letnico 1789, pokaže le še ob obiskih turistov. "Oče nam je zabi- čal, da kovačija ne sme propasti. Kljub vsemu se nobeden od nas ni odločil za poklic kovača. Povojna leta so bila za obrtnike težka, celo oče, ki je svojčas zaposloval osem delavcev, se je moral zaposliti v Uniorju." S smrtjo očeta se je sicer končala 280-letna tradicija ko- vačije. Z redno obnovo sinovi vzdržu- jejo opremo in stavbo, pokroviteljstvo nad njo pa je prevzel Unior. V novi številki preberite ^ 7dni \ DUŠAN PETRAČ: Prenos kilograma tovora na Mars stane 3 0 0 tisoč dolarjev MAGIČNI ELEMENTI: Redke kovine, ki spreminjajo svet MAKROBIOTIKA: Polovica krožnika riž, polovica zelenjava MEDICINA: Zdravila v vesolju ne delujejo pkAttk&tživijtttje 7 d ni p r s ki v a l Vse manj nadomeščanj Po bogatem kulturnem programu so v Celju podelili najvišja društvena priznanja. Srebrne znake so prejele Anica Podkrajšek in Marjana Oman iz Splošne bolnišnice Celje ter Majda Kramberger iz Zdravstvenega doma Šmarje. (Sherpa) Dostopnost do zdravstvenih storitev tudi pri nas ni enaka za vse VIOLETA VATOVEC EINSPIELER Včeraj je bil mednarodni dan babic, 12. maja pa bo mednarodni praznik medicinskih sester. Društvo medicin- skih sester, babic in zdravstvenih teh- nikov Celje je zaznamovalo oba dneva z regionalno proslavo v sredo v Narod- nem domu v Celju. Letos po vsem svetu in tudi v Slo- veniji posebno pozornost namenjajo zagotavljanju enakosti na področju zdravja v svetu. Čeprav je v zadnjih desetih letih na tem področju v svetu dosežen velik napredek zlasti pri nad- zoru nekaterih hudih bolezni, kot so de- nimo malarija, okužbe z virusom HIV, imunizacija pred ošpicami, so še vedno bistvene razlike v zdravju, blaginji in pričakovanjih različnih skupin ljudi. Ključnega pomena za zdravje ljudi je tudi dostopnost do zdravstvenih stori- tev, ki je pogosto omejena zaradi stroš- kov, jezikovnih preprek, oddaljenosti, zaradi zdravstvenih politik in praks posameznih držav, pravi Marjana Ven- gušt, predsednica celjskega društva. V Sloveniji konkretno, in nič druga- če ni na Celjskem, so še vedno problem čakalne dobe za zdravstvene storitve na vseh ravneh. In tu, pravi Vengušto- va, imajo medicinske sestre pomemb- no vlogo in še nekaj manevrskega prostora, da pripomorejo k temu, da se čakalne vrste skrajšajo. Zdravstveno je sicer vsem dostopno, vendar imajo lažji dostop do vseh storitev tisti v urbanih okoljih, tisti v odročnih krajih pa imajo pogosto težave z dostopnost- jo. In tu čaka Slovenijo še nekaj nalog. Celjsko društvo ima 1680 članov in združuje babice, medicinske sestre in zdravstvene tehnike iz vseh zdravstve- nih ustanov s celjskega območja. Društ- vo v prvi vrsti skrbi za izobraževanje članov, organizira strokovna srečanja in delavnice, poskrbi pa tudi za družab- nost z različnimi kulturnimi, športni- mi in rekreativnimi prireditvami. Problem, s katerim se zadnje časa srečujejo ti kadri, zlasti še v velikih za- vodih, pa je ta, da zaradi omejitev pri zaposlovanju zavodi ne nadomeščajo več dolgotrajnih odsotnosti. To seveda pomeni, da so ostali sodelavci bistve- no bolj obremenjeni, nam je še poveda- la Marjana Vengušt. RADIO n ± r r www.radioragla.5i