URN_NBN_SI_DOC-RZ16PBV6

Arheologi odkopavajo "srce" Celja Dela na Bregu potrjujejo, da se je rimsko mesto začelo razvijati v južnem delu, na drugi strani Savinje METKA PIRC Arheologi so pred gradnjo nove kana- lizacije v Celju že zaključili dela ob Sa- vinji, v Partizanski ulici, na Bregu pa jih nadaljujejo. Pogled na dva metra globok jarek odkriva najrazličnejše zemeljske plasti in starodavne kam- nite ostanke. Arheolog iz Pokrajinske- ga muzeja Celje Jure Krajšek pokaže nekdanje zidove hiš, sarkofage, grob- ne skrinje in druge ostaline, ki opozar- jajo na rimsko grobišče. Le slaba dva metra pod zemljo se potem odpira več kot dve tisočletji staro življenje takrat- nih prebivalcev in to na mestu, kjer se je mesto Celje zares začelo razvijati. Jedro današnjega Celja se namreč ne začne v starem mestnem središču, kot ga poznamo danes, ampak je pomak- njeno na območje južno od Savinje, čez most na teraso pod Miklavškim hribom. Območje Brega, kjer trenutno delajo arheologi, je torej tisti del, kjer se je začel razvoj najstarejšega dela rimskega mesta. "Po do sedaj znanih podatkih se je mesto širilo severno na drugo stran Savinje šele v prvi polovi- ci 1. stoletja našega štetja, do takrat pa je bilo predvsem na južnem bregu Savinje," je pojasnil Krajšek. Previdno in postopoma Medtem ko štirje arheologi pridno in vztrajno brskajo po zemlji, napravi- jo le še nekaj zamahov s staro dobro sirkovo metlo in že naletijo na novo kamnito ploščo, za katero predvide- vajo, da je del relativno nepoškodova- nega groba. Vedno kopljejo previdno in postopoma, saj se prve arheološ- ke plasti začnejo že dober meter pod površjem, torej tik nad nasutjem za Kaj seje dogajalo v rimskem Celju, kažejo ostanki arheoloških odkopavanj na Bregu. (Metka Pirc) moderno cesto. Med kopanjem so na- leteli na ostanke še starejše ceste, kar kaže, da je tod pot vodila že prej. Glav- no cesto iz Celja proti jugu so tod ver- jetno uporabljali že v 13. stoletju. Celjani z zanimanjem opazujejo izkopavanja "Najmlajše najdbe na Bregu so gro- bovi, grobne skrinje, skeletni poko- pi v preprosti jami in pod njimi so ostanki starejših objektov, ki so bili uničeni pred nastankom grobišča. Nekateri pokopi so dokaj preprosti, v grobni jami z dokaj preprosto skal- nato konstrukcijo, v drugih primerih se pojavi skrinja iz kamnitih plošč, ki je videti kot sarkofag. Ena skrinja je iz kamnitih plošč, druga malo naprej je izdelana iz opek," Krajšek kaže na Kam z najdbami? Vse premične najdbe, ki so jih našli pri izkopavanjih na Bregu, bodo arheologi shranili v depo. Morebiti bodo hranili tudi kakšen del zidu, kot so to naredili pri izkopavanjih pri Knežjem dvoru. Tisto kamenje so namreč uporabili za re- konstrukcijo obzidja Knežjega dvora. "To pomeni, da nam ni bilo treba kupo- vati novega kamenja, po drugi strani pa z uporabo starih 'zidakov' dosežemo, da je rekonstruirani zid videti isto kot nekdaj," je povedal Jure Krajšek. kamnite skulpture v jarku. Delo arhe- ologov privlači mimoidoče, ki se ob robu radi ustavijo in pokukajo v več kot dva tisoč let staro zgodovino. Ne- koliko drugače je bilo v Partizanski ulici, kjer so kopali na enem voznem pasu tamkajšnje ceste, danes pa jarek že prekriva asfalt. "Tam nas je presene- tila debelina ohranjenih rimskih pla- sti, saj obsegajo več kot dva metra in pol in zajemajo obdobje od 1. stoletja pred našim štetjem do konca 2. stolet- ja, ko je bila večina objektov namerno uničena," je dejal Krajšek. Arheologi pravijo, da najdbe v Parti- zanski ulici in na Bregu potrjujejo, da je to območje del prvega poselitvenega jedra rimskega in današnjega mesta. Prve faze rimske gradnje so še lesene, kasneje se pojavijo kamnite. Jutri pestro v srediscu Velenja Na osrednjem velenjskem trgu tudi letos pričakujejo pestro dogajanje. Cvetlični se- jem vsako leto privabi več kot 5 0 00 obiskovalcev. Da bi le bilo lepo vreme. (Franc Kramer) Sejma na Titovem trgu in v Cankarjevi ulici, kmečka tržnica v znamenju Medžimurja FRANC KRAMER Da bi le bilo lepo vreme! To si za sobot- no dopoldne gotovo želijo Velenjčani, saj se jim med 8. in 13. uro obeta res pestro dogajanje v središču mesta. Na osrednjem velenjskem trgu, Titovem trgu, bo tradicionalni cvetlični sejem, v Cankarjevi ulici bo bolšji sejem, ve- selo bo tudi na kmečki tržnici na ploš- čadi pri Centru Nova. Tu bo namreč pestro dogajanje pripravilo Kulturno društvo Medžimurje, ki v Velenju de- luje že 14 let. Cvetlični sejem bodo na Titovem trgu v soboto pripravili že šestnajstič. Čeprav ime napoveduje predvsem roži- ce, ta sejem obsega še veliko drugega. Več pove podaljšano ime - prodajno- razstavni sejem cvetja, izdelkov doma- če in umetne obrti in kmečkih dobrot. Predstavilo se bo več kot 40 razstavljav- cev iz vse Slovenije. Na sejmu bodo na- stopile tudi članice univerze za tretje življenjsko obdobje in prikazale veze- nje, za mlade bo veliko ustvarjalnih de- lavnic, Društvo šaleških likovnikov bo pripravilo slikanje med rožami, vrtec otroško slikarsko delavnico. Sejem bo tudi priložnost, da bo mestna četrt Velenje vsakemu gospo- dinjstvu podarila sadike balkonske- ga cvetja. Kupone za prevzem cvetja bodo prejeli v poštne nabiralnike. Ob cvetlični bo tudi letos še razstava malih živali, ki vsako leto vzbuja naj- več pozornosti med otroki. Poln ne bo le trg, tudi oder na njem. Na njem se bodo namreč med 9. in 13. uro zvrstili različni ansambli, pevci in plesalci. Turizem oklestil Uniorjev dobiček Topla zima smučišču na Rogli, ki poleg smučišča Krvavec sodi v Uniorjev pro- gram Turizem, ni prizanašala. Direktor programa Turizem Damjan Pintar o izgubi ni želel govoriti, na kratko je komentiral le, da so z izkupičkom zimske sezone tudi letos zadovoljni. Predsednik uprave Uniorja Gorazd Korošec je pa vendarle povedal, da je sicer dobro poslovanje skupine v letošnjem letu oklestil turistični del. "Obdob- je, skozi katerega smo šli, je eno najtežjih v času od leta 1919. Z vestnim delom in sistematičnih pristopom nam je uspelo prebroditi krizo v letu 2009, v tem delu smo imeli posluh naših lastnikov (država je največji posamični lastnik) in smo z dokapitalizacijo ekonomsko pokrili izgubo v letu 2009. V letu 2010 smo izgubo znižali z 9,7 na 2,7 milijona evrov, v prvih mesecih letošnjega leta pa smo poslovali pozitivno, in sicer z dvema milijonoma dobička, kar je precej boljše kot lani, ko smo v enakem obdobju govorili o le 115 tisoč evrih dobička. Vendar pa z rezultatom v celoti nismo zadovoljni, ker nam je v določenem delu, predvsem turističnem, bilo v prvih treh mesecih odvzetih 600 tisoč evrov. To je za nas neke vrste handikep. Upamo, da bomo z vestnim delom prišli do bolj- ših rezultatov," je povedal Korošec. (rp) GLAS LJUDSTVA Je z novo ureditvijo modrih con v Velenju več reda pri parkiranju? Da Ne Glasujte in komentirajte na www.vecer.com/celjsko Odgovor na prejšnje vprašanje O-pažate, da reklamni oglasi ob cestah zmanjšu- jejo zbranost voznikov? 6 9 % Da 31 % Ne Število glasov: 68 VASE MNENJE na www.vecer.com Strune jutri na Rogli Na najvišjem glasbenem odru v Slove- niji, v novi cerkvi na Rogli, bodo to so- boto ustvarjali na temo ljubezni. Ob 19.30 se bo predstavil vokalni sestav Strune, ki združuje pevce iz Sloven- skih Konjic in Zreč pod vodstvom mla- dega dirigenta Sama Jezovška. Njihov repertoar obsega dela klasike, popu- larne glasbe, ljudske ustvarjalnosti in črnske duhovne glasbe. Dogodke na Rogli v okviru pomladnega cikla Glas- ba z Rogle bodo pripravljali do konca junija, organizatorji v Hiši kulture Celje pa obljubljajo vrhunske umetniš- ke užitke z glasbenimi gosti iz Sloveni- je in tujine. (mpi) Duohtar pod mus spet v Celju Celjsko gledališče bo jutri gostilo igral- ce Gledališča Koper in SNG Nova Go- rica. Ob 19.30 bodo na velikem odru Celjanom ponudili priljubljeno kome- dijo Duohtar pod mus avtorja Iztoka Mlakarja, najvišje ocenjeno žlahtno ko- medijo po izboru občinstva v 20-letni zgodovini Dnevov komedije. (mpi) Mlada pianistka ponuja glasbeno popotovanje Komaj osemletna pianistka Neža Poga- čar bo v Žalcu nastopila na samostoj- nem koncertu. V petek ob 19. uri bo v Domu II. slovenskega tabora pripravila glasbeno popotovanje okoli sveta, sku- paj s prijatelji umetniki. Sami mladi ustvarjalci bodo povezali ples, bese- do, sliko in igrače ter to ponudili obi- skovalcem. (mpi)