URN_NBN_SI_DOC-RZ16PBV6

Ko človek zboli, je kakršnakoli čakalna doba predolga Rak dojke, prostate in debelega črevesa na Koroškem bolj pogost kot v drugih slovenskih regijah KARIN POTOČNIK Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je edina regionalna bolnišnica v državi, ki še nima magnetne resonance. Vod- stvo si za nakup prizadeva že več let. Naprava stane okoli 1,2 milijona evrov, morda bo cena ob dobrih pogajanjih nekoliko nižja. Zdravniki potrebujejo aparat, ki bo najbolje služil področju neinvazivne kardiološke diagnostike, zgodnjega odkrivanja raka, segmentu preiskav pljuč in ustrezni obravnavi v ginekologiji ter določenim preiska- vam pri otrocih. Doslej so se (in se še) Korošice in Korošci vozili na preiska- ve v Maribor, Celje, Ljubljano, Mursko Soboto in celo Izolo. Direktor bolnišni- ce Janez Lavre pa poleg aktivnosti za nakup magnetne resonance v teh dneh intenzivno sodeluje pri pridobivanju denarja za urgentni center v ustanovi. Evropska unija bo urgentne centre v Sloveniji podprla s 30 milijoni evrov, eden od desetih bo na Koroškem, zanj je že izdano tudi pravnomočno gradbe- no dovoljenje. Že dlje časa si prizadevate za nakup magnetne resonance, sploh ker je na Koroškem pojav rakavih obolenj ne- koliko večji kot v ostalih regijah. Kje so odstopanja? "Letos je minister za zdravje izdal dovoljenje za nakup magnetne reso- 30 milijonov evrov bo Evrop-ska- unija- na-menila- za- ureditev urgentnih centrov v Sloveniji nance, tako so se nagradila triletna prizadevanja bolnišnice. Dve leti za- pored že dokazujemo, da je incidenca raka na Koroškem, če gledamo regio- nalno razdelitev Slovenije, večja kot drugod. Predvsem je to rak dojke, sledi rak debelega črevesa. Zaradi zgodovin- skih danosti in dobrih strokovnjakov ugotavljamo veliko raka prostate. Na tem področju je priliv pacientov v slo- venjegraško bolnišnico velik. Prav za ta področja potrebujemo magnetno re- sonanco. Ker je nimamo, morajo ljud- je odhajati drugam. Lani se je splošni dogovor z zavarovalnico spremenil in vsaka regionalna bolnišnica, ki ima to aparaturo, dobi 2500 preiskav. Tako je definirana tudi kalvarija pridobivanja programa. Magnetna resonanca je stan- dard za regionalno bolnišnico. Prvi pogoj je bila seveda odobritev ministr- stva, saj za naložbo, večjo od 400 tisoč evrov, potrebujemo soglasje." Koliko zdravnikov in drugega oseb- ja bo lahko opravljalo preiskave na magnetni resonanci? "Pet specialistov radiologov in trije specializanti. Kadri so zagotovljeni, do takrat, ko bo aparat v hiši, bomo do- datno zaposlili še inženirje radiologe. Potem je res nujno, da preiskave začne- mo, prebivalci tega območja to potre- bujejo - poskrbeti moramo za ustrezno obravnavo, saj so čakalne dobe v več- jih centrih relativno dolge. Ko človek zboli, je kakršnakoli čakalna doba pre- dolga. Hitro se lahko strokovno oceni čas za določeno diagnostično preiska- vo - pacient na urgenci ne sme čakati, zanj čakalne dobe ni. Nujne preiskave pa opravimo v 24 urah." Bo zaradi tega manj preiskav s CT- aparatom? "Morda. Določene specifike CT ostane- jo, gre za hitrejše preiskave. Za CT, ki je bolj namenjen urgenci, porabijo zdrav- niki le 20 odstotkov časa, ki je potre- ben za magnetno resonanco. Slednja je dobrodošla tudi za področje nevro- logije. Konec meseca bomo imeli tri specialiste in dva specializanta nevro- loga. Incidenca srčno-žilnih obolenj na področju centralnega centralnega živč- nega sistema in možganov je zelo viso- V * - , r r - • • • * V . 7 * \ ' ^ ^ Selitev v novi prizidek bo v septembru letos, prvi se seli urološki oddelek. (Karin Potočnik) ka in se še povečuje. Letno je približno 150 možganskih kapi. Tu bo magnetna resonanca v kombinaciji z ustreznim nevrološkim pregledom zelo dobrodoš- la. Morda bomo lahko preprečili deset odstotkov možganskih kapi." Na Koroškem je večji od problema po- manjkanja specialistov, problem po- manjkanja družinskih zdravnikov, a se dogovarjate za sodelovanje tudi v tem segmentu. "Naša ekipa se zaveda, da je dolgoroč- no preživetje bolnišnice odvisno od do- brega sodelovanja s primarno ravnjo. Nekaj sogovornikov imamo. Zgodba o antibiotikih, ki smo jo skupaj začeli, je zgodba o uspehu. Koroška je bistveno zmanjšala porabo antibiotikov - zdrav- niki ciljano predpisujejo antibiotike. Imamo dobre rezultate. V bližnji pri- hodnosti bomo sodelovanje razširili. Naslednji teden začne enkrat tedensko delati naš pediater v Zdravstvenem domu Radlje ob Dravi. Kako bo z gine- kologi, se še dogovarjamo. Trudimo se za Zdravstveni dom Dravograd, kjer je pomanjkanje zdravnikov najbolj pere- če. Zanje izvajamo urgenco po 20. uri v bolnišnici. Dežurna ambulanta je zaži- vela, sicer ne brez težav, a se zdravniki navajajo. V teh prostorih specialistične ambulante delajo že 20 let in bodo še dve leti. Moj cilj je, da bi letos zaposlili pet specializantov urgentne medicine za koroško regijo." Gradbena dela v slovenjegraški bol- nišnici se nadaljujejo. Po rušitvi sta- rega kirurško-ginekološkega bloka boste sezidali dodatni nižji objekt za urgentni center. Selitev v novih sedem tisoč kvadratnih metrov, sku- paj s staro prenovljeno otroško bol- nišnico enajst tisoč, bo letos. Kdaj natančneje? "Prva selitev bo zagotovo septembra, lahko bi se že selili, če se ne bi zapletlo z razpisom za nakup opreme. Najprej se bo preselil oddelek za urologijo, v ANKETA II, Spita!' je koristen in potreben" Kaj regijska bolnišnica v Slovenj Gradcu pomeni za Korošce, smo povpra- šali primarija, bivšega dolgoletnega primarija in direktorja dveh zdravstvenih zavodov JU-RIJ BERLOŽNIK Dra-go Plešivčnik, dolgoletni primarij slo- v e n j e g r a s ke b o l n i š n i c e: "Da je 'špital' tukaj koristen in potreben, najbolj zgovorno priča zgodovina. Meščanski 'špital' je nastal leta 1419. Ta kontinui- teta se vleče do 19. stoletja, ko se sled izgubi, leta 1896 pa se pojavlja kot za- sebna okrajna bolnišnica, že s svojim kirurgom kot edinim zdravnikom. Po ukazu cesarja Franca Jožefa se je leta 1899 iz zasebne bolnišnice prelevila v javno, kakor funkcionira še danes. Ne more zdraviti vseh bolezni in uporab- ljati vseh metod, ki na svetu obstajajo, kar pa dela, mora delati kakovostno. Strokovno nikakor ne sme zaostaja- ti in magnetna resonanca je gotovo eden od kamenčkov v mozaiku sodob- ne bolnišnice. Ko sem še delal, smo včasih morali kakšnega pacienta zača- sno tudi napotiti v kakšno drugo bol- nišnico, največkrat v klinični center, in so n am kar zamerili. Ljudje so bili na bolnico navajeni in nanjo navezani. Kolikor slišim, je še vedno tako, dobro delajo." Da-vorin Benko, primarij Splošne bolniš- nice Slovenj G r a d e c: "Osnovna naloga bolnišnice je, da ljudem prinaša, kar medicina zna in zmore, ne glede na to, kje živijo. Naši nalogi sa tudi edu- kacija in preprečevanje bolezni, še preden pride do nje, torej preventiv- no delovanje. Vsi, ki delamo v zdrav- stvu, moramo zagotoviti, da človek, ki vstopi v sistem, v njem hitro zakro- ži, da hitro preide od diagnostike do terapije in potem rehabilitacije. V 25 letih, kolikor delam, je bil dosežen zelo velik tehnološki napredek, ko do- bimo še magnetno resonanco, bomo imeli na voljo pravzaprav vso diagno- stično opremo. Za bolnišnico so naj- pomembnejši ljudje in slovenjegraški bolnišnici je večino kadra dalo doma- če okolje, na drugem mestu je oprema in na tretjem so prostori. Če gledamo tako, lahko ugotovimo, da nam v zad- njih letih precej dobro uspeva, to je tudi zasluga generacij pred nami." Sta-nisla-v Pušnik, predsednik upravnega o d b o ra Z d r u ž e n ja z d r a v s t v e n ih z a v o d ov Slovenije, d i r e k t or Z d r a v s t v e n e ga d o ma Ravne na Koroškem: "Izjemno pomemb- no je, da imamo regijsko bolnišnico in v njej dobro strokovno podporo za čim boljšo obravnavo bolnikov na sekun- darni ravni. Tudi zaradi tega je zelo malo ljudi, ki potrebujejo sofisticirane metode zdravljenja na terciarni ravni. Za prebivalce je pomembno, da je regij- ska bolnišnica usposobljena obravnava- ti kar najširši krog ljudi, v tem smislu je pomembna diagnostika (tudi mag- netna resonanca). To pa zahteva tudi večjo koncentracijo strokovnosti in kadra. Absolutno podpiramo razvoj diagnostičnih možnosti v slovenjegraš- j ~ ' ki bolnišnici, kajti bistvena za bolnike je hitra oskrba. Po oskrbi na primar- ni ravni mora biti regijska bolnišnica blizu, če je do tja ura ali dve vožnje, je riziko za bolnika že toliko večji." Evgen Ja-net, direktor Z a v o da za zdrav- s t v e no v a r s t vo Ravne: " B o l n i š n i ca j e osrednja zdravstvena ustanova, ki jo potrebujemo tako, kot je, dobro bi jo bilo še bolje razviti. V našem zavodu se ukvarjamo predvsem s povezova- njem različnih akterjev zdravstvene- ga sistema. Po stari koroški maniri bi Korošci radi marsikaj imeli, manjka pa nam še nekoliko boljša operativna izvedba. Vsak mora sicer videti svoj interes, vendar jih moramo uresniče- vati skozi skupne projekte. V prete- klosti je bilo pogosto, da so zdravniki začeli na primarni ravni, kariero pa so potem nadaljevali v bolnišnici. Bolni- ca se je razvijala, kadrovsko krepila, v zdravstvenih domovih pa se je polo- žaj slabšal. Zdravstveni domovi so to ponekod zamerili, zdaj pa že tudi bol- nišnica daje predloge, kako situacijo izboljšati." Drago Plešivčnik Davorin Benko n J \ \ Stanislav Pušnik Evgen Janet Janez Lavre: "Letno obravnavamo približno 150 možganskih kapi." (Karin Potočnik) tretje nadstropje, nato otroški oddelek in dializa, nato ginekologija - ambu- lantni del. Nato nadaljujemo adaptaci- jo urološkega oddelka, dialize, lekarne. V prvem nadstropju bosta ginekološ- ki in otroški oddelek, v kleti patologi- ja, v drugem nadstropju bo centralni operacijski blok s porodnim blokom in centrom intenzivne terapije kirurš- kih strok." Teden vseživljenjskega učenja Na Koroškem vključenih več kot 40 ustanov Teden vseživljenjskega učenja (TVU) je vseslovenska prireditev, ki povezu- je raznovrstne izvajalce izobraževanja in učenja ter udeležence vseh generacij in s tem omogoča uveljavljanje koncep- ta in prakse vseživljenjskega učenja. Nacionalno koordinacijo in celoten projekt vodi Andragoški center Slove- nije, območni koordinator za koroško regijo pa je že trinajsto leto zapored izobraževalni center Smeri z Raven na Koroškem. Letošnji TVU, ki bo med 16. do 22. majem, razširjeni t e r m in pa se razteza od 1. maja do 30. junija, bo v znamenju sedmih tem tega že tra- dicionalnega festivala učenja. To so evropsko leto prostovoljstva, med- narodno leto gozdov, branje za življe- nje, tradicija lokalnega okolja, sožitje generacij, mediji v podporo učenju in varstvo okolje. Na Koroškem bo v pri- reditvah ob TVU sodelovalo več kot 40 izvajalcev iz občin Črna na Koroš- kem, Mežica, Prevalje, Ravne na Ko- roškem, Dravograd, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec, ki bodo pripravi- li približno 180 prireditev in dogod- kov, namenjenih vsem generacijam. Koledar vseh prireditev je objavljen na spletni strani Andragoškega cen- tra Slovenije http://tvu.acs.si/kole- dar. (a-č-k)