URN_NBN_SI_DOC-RZ16PBV6

Komisar dr. Janez Potočnik - večni junak urbanih legend o rešitvi slovenske politične levice (Andreja Kutin) Potočnikova reformna spodbuda iz Bruslja Dan pred začetkom referendumske kampanje pred znamenitim 5. junijem je iz Bruslja v Ljubljano prispela podpora komisarja za okolje Janeza Potočnika pokojninski in ostalim reformam UROŠ ESIH Evropski komisar za okolje Janez Po- točnik je, tako že dolga leta kažejo raziskave javnega mnenja, v vrhu pri- ljubljenosti slovenske politike. V času globoke vladne in ekonomske krize se njegovo ime, ne prvič, pojavlja kot po- tencialni naslednik aktualnega premi- erja Boruta Pahorja. Z namenom, da bi pojasnil svoje ambicije in poglede na nekatera aktualna politična vpra- šanja v državi, je Potočnik v sredo na treh straneh pisanja interveniral v no- tranjo politiko. Potočnik: Želim uspešno končati mandat komisarja za okolje "Moja prva naloga je uspešno konča- ti mandat komisarja za okolje," je Po- točnik zavrnil pogoste govorice in namigovanja, da bi v za Slovenijo tur- bolentnem času ciljal na negotovo mesto predsednika vlade. Potočnik je v Bruslju od leta 2006, ko je začel z mandatom komisarja za znanost, lani pa je bil vnovič imenovan za komisar- ja, tokrat pristojnega za okolje. Sodeč po lastnih besedah, v slovenski politi- ki Potočnika ne bomo videli vsaj do leta 2014, ko mu poteče mandat. V kon- tekstu njegovega angažiranja na doma- či sceni ni nezanemarljiv podatek, da je plača komisarja vsaj petkrat višja od plače predsednika vlade. Kot mogoče v zadnjem času nasta- ja vtis, Potočnik ni nepopisan list v slovenski politiki. Leta 2002 je postal minister za evropske zadeve in to funk- cijo vodil vse do pridružitve Slovenije LADIN MESIJA NEMOGOČE MANDATAR JANEZ POTOČNIK DR. SLAVKO GABER INTERVJU DR. BOŽO REPE 20 LET SLOVENIJE TERORIZEM MOŽ, KI JE UBIL OSAMO BIN LADNA TONE STOJ KO VELIKO VEČ KOT FOTOGRAF ALFRED HITCHCOCK: IZSILJEVANJE MLADINA + DVD ZA 7,80 € MLADINA D.D., DUNAJSKA C. 51, LJUBLJANA Dr. ŽigaTurk (Tit Košir) Evropski uniji (EU) leta 2004. V svojem mandatu je vodil zaključna pridružit- vena pogajanja. V tem času je bil član LDS vse do odhoda v Bruselj. V zadnjih letih je na domačem prizorišču politič- no najbližje stranki Zares. Iz bruseljske perspektive Potočnik opaža, da "gremo v napačno smer", a "še vedno nismo na dnu, na točki preloma in streznitve". Na dno bomo po njegovo padli, če ne bomo izvedli cele vrste strukturnih reform, seveda vključno s pokojninsko reformo. Potoč- nik zato podpira prizadevanja aktual- ne vlade v smeri strukturnih reform. "Slovenija potrebuje močno in opera- tivno vlado, ki bo sposobna izpeljati nekatere nujne strukturne reforme, in sistem, ki bo to omogočal, zato re- šitev zapletene politične situacije ni v posamezniku ali tehnični vladi, ki bi zapolnila prostor do naslednjih rednih volitev," Potočnik ponudi političen re- cept za boljši slovenski jutri. V nadalje- vanju evropski komisar konkretizira prioritete, na katere bi se morala Slo- venija morala osredotočiti. "Zmanj- šanje strukturnega javnofinančnega primanjkljaja, predvsem s pokojnin- sko reformo; povečanje prožnosti raz- drobljenega trga dela in uskladitev plač s produktivnostjo dela; povečanje konkurence v storitvenem sektorju in izboljšanje poslovnega okolja; spodbu- janje inovacij in povečanje investicij v znanost in raziskave; ter preusmeritev investicij namenjenih razvoju človeš- kega kapitala, predvsem v sektorju ter- ciarnega izobraževanja, v tiste z višjo dodano vrednostjo." Turk: "S Potočnikom se ni mogoče nestrinjati" "To so stara in splošna stališča komisi- je, s katerimi se ni mogoče nestrinjati se. Vrag pa se skriva v podrobnostih in podrobnosti predlagane pokojnin- ske reforme niso dobre. Našteto tudi ni vse, kar je v Sloveniji treba narediti," je bivši minister za razvoj Žiga Turk ko- mentiral Potočnikove prioritete. Dr. Darko Štrajn, predsednik Liberalne akademije, pa dodaja: "To je receptura, ki je navzoča v celi Evropi. Dežela, ki hoče obstati v kapitalističnem okolju, mora na vse te vidike misliti. V njih so nastavki za prevlado povsem neolibe- ralnih vzorcev." "O tem, da ima ta potencial, ni dvoma. Ni neseznanjen s slovensko politiko, izkazal pa se je kot evropski Dr. Darko Štrajn (Robert Balen) Ne gre zanemariti, da je plača komisarja vsaj petkrat višja od plače predsednika vlade komisar. Ima tudi karizmo, ki lahko pomaga," odgovori Štrajn na vprašanje, ali vidi Potočnika na mestu prvega mi- nistra, kamor ga vedno znova postav- ljajo vplivne figure slovenske levice. In dodaja, da "opcija Potočnik" ni realna v tem trenutku. "Resnemu človeku, kot je on, je jasno, da temu, kar se v Sloveniji imenuje levica, manjka več idej. Desni- ca je lahko brez idej, ker temelji na za- govarjanju tradicij in dogem, medtem ko si levica ne more privoščiti biti brez idej." Potočnik se po Štrajnovo zaveda, da je vprašanje prostora levo od sredi- ne vprašanje bolj temeljite rekonstruk- cije, ne pa improvizacije na personalni ravni. S Potočnikom slovenska levica obupano išče rešitev, da ne bi bilo treba na predčasne volitve, meni Turk. "Da bi zablodo vzorca neosocialistične ekono- mije začasno skrili za neki nov obraz. To past je spregledal tudi Potočnik. Ne gre namreč za osebni neuspeh Pahorja, gre za zgrešenost celotnega tranzicijske- ga modela, ki ga več ne moreta skriti ne nov obraz ne rdeči praporji," dodaja. Ko- misarja spoštuje, njegovih sposobnosti kriznega menedžmenta ali ustvarjanja možnosti za sodelovanje na domači po- litični sceni pa Turk ne pozna. Potočnikov odziv gre tudi brati kot pospešek in podporo iz Bruslja pred 5. junijem, ko se bodo volivci na refe- rendumu odločali predvsem o usodi pokojninske reforme. Turk je označil Potočnikovo podporo "za ne preveč gorečo", Štrajn pa meni, da ima pogled iz Bruslja določeno težo in se mu zdi škoda, da bi Slovenija izgubila avant- gardno vlogo med novimi članicami EU, če ne sprejme pokojninske in osta- lih reform. DRAGO SENICA Kaj noriš o predčasnih volitvah! Kaj pa če naju slučajno ne izvolijo v državni zbor, bova pa morala delat... Rebolj za vrnitev k osnovnemu poslanstvu univerze Univerza v Mariboru včeraj prešla pod okrilje Danijela Rebolja; kerje "dela veliko", bo imel novi rektor mariborske univerze kar sedem prorek- torjev. Najprej revizija JASMINA CEHNAR Pristojnosti in dolžnosti za nadaljnji razvoj Univerze v Mariboru (UM) je na včerajšnji inavguracijski slovesno- sti prevzel novoizvoljeni rektor Dani- jel Rebolj, strokovnjak za gradbeno in prometno informatiko, ki je med pe- timi kandidati na volitvah decembra lani prejel največ podpore. Rektorska oblačila in insignije mu je simbolično predal zdaj že nekdanji vodja maribor- ske univerze I-vanRozman, ki se z vrha univerze poslavlja po dveh mandatih. Dogodka so se udeležili številni pred- stavniki univerzitetnega in družbe- nega okolja, med njimi rektorji vseh slovenskih in nekaterih tujih univerz, dekani UM, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, predsednik vrhovne- ga sodišča Branko Masleša, mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek in mariborski župan Franc Kangler. Rebolj, ki je v 36 letih mariborske univerze njen sedmi dekan, sicer pa velik kritik dela in metod starega vod- stva, je včeraj dejal, da si bo prizadeval za dobro, moderno in odprto univerzo, ki se mora bolj zavedati svojega osnov- nega poslanstva, to je spoznavanja, odkrivanja in prenašanja znanj. Sicer pa zatrjuje, da želi ustvariti pogoje, v katerih bo univerzitetna skupnost aka- demske vrednote v prihodnje tudi žive- la, ne le govorila o njih. "Po ustvarjanju dobrega vzdušja bi želel biti prepozna- ven po poteku svojega mandata," je še zaupal. Problemov na UM je sicer veli- ko, meni Rebolj, najprej pa bo sprožil revizijo. "Najbrž bodo iz omar popadali še kakšni okostnjaki, počistili jih bomo, omare na novo prepleskali in ustvarili dobre pogoje za delo," je povedal novi- narjem. Med prvimi potezami bo še ustanovitev znanstveno-tehnološke- ga parka, po besedah rektorja njegova ekipa tudi že postavlja model stabilnej- šega financiranja fakultet, analizo štu- dijskih programov, dosleden poslovni in informacijski sistem, na novo bodo tudi spisali statut in ga v javno obrav- navo predali še pred poletjem. Rebolj si je tudi že izbral svoje najožje sode- lavce, a mora z imenovanjem kandi- datov počakati na formalne postopke. Zaradi "veliko dela" bo imel kar sedem prorektorjev, poleg klasičnega prorek- torja za znanstvenoraziskovalno, izo- braževalno in študentsko dejavnost še prorektorja za umetnost, informatiko, finance in kakovost. Posameznih imen sicer včeraj še ne želel razkriti. Bo pa vodja rektorjevega kabineta odslej Jože Furman, glavni tajnik pa bo, kot je Re- bolj napovedal že pred časom, Jure Marn. Dosedanji glavni tajnik Boštjan Brumen odhaja na Fakulteto za elektro- tehniko, računalništvo in informatiko, dosedanji vodja kabineta Mitja Kotnik pa po neuradnih informacijah na Fakul- teto za zdravstvene vede. Rozman je v svojem zadnjem nago- voru v vlogi akademske starešine zbra- nim včeraj dejal, da je v osmih letih storil veliko pozitivnega, da pa je bilo tudi nekaj napak. Pohvalil se je, da je pod njegovim vodstvom univerza z devetih fakultet in visoke šole zrasla na 17 članic, z okoli sto prešla na 240 akreditiranih študijskih programov, prispela pred prag 500 najboljših uni- verz na svetu in med drugim pridobila 540 novih študentskih postelj, novemu rektorju pa zaželel veliko uspehov pri vodenju univerze. Potrjen stečaj Uni gostinstva Med prvimi izzivi, s katerimi se bo spopadel novi rektor, bo tudi soočenje z mrežo univerzitetnih podjetij, ki naj bi se znašla v hudih finančnih škrip- cih. Uradno je že odmrla ena glavnih lovk univerzitetne hobotnice, Uni go- stinstvo, ki je od minule srede v stečaju. Kot smo že poročali, je pri nas ena največjih družb na področju gostinstva, ki je v 66-odstotni lasti Rasteama in 33-odstotnem lastništvu Uni servisa (ta je v 100-odstotni lasti Tehnocentra, ki je v 100-odstotni lasti CIMRS, ta pa je v 100-odstotni lasti Univerze v Mari- boru), v prejšnjem letu ustvarila za 2,5 milijona evrov izgube, od tega znašajo dolgovi podizvajalcem 1,5 milijona evrov. 47 zaposlenim bo tako od okrožne- ga sodišča v Mariboru postavljena stečajna upraviteljica Melita Butara razdeli- la delovne knjižice, upniki pa lahko svoje terjatve prijavijo do 3. avgusta. Kaj bo s številnimi natakarji in kuharji iz devetih restavracij in štirih kavarn, ki so obratovale v glavnem na fakultetah in v študentskih domovih, za zdaj ni znano. Rebolj pa je že obljubil, da bo za gostinsko dejavnost na univerzi in za- poslene s svojo ekipo poskrbel, a še ne ve, na kakšen način. (jmc)