URN_NBN_SI_DOC-RZ16PBV6

24 PODLISTEK, PISMA BRALCEV petek, 6. m a ja 2011 Biblija ima vendarle prav 38 Železova ruda in m a l a h it v Arabi, v kupu grušča pred nje- govim šotorom ostanki zidov, žlindra in bakreni trnki ..., vse to v neposredni bližini Zaliva, ki se v Bibliji imenuje Trstično morje. Zatopljen v misli je Glu- eck poiskal mesto v Bibliji, ki omenja Trstično morje v zvezi z velikim kraljem: V Ecjon Ge- berju, ki je pri Elatu na obrežju Trstičnega morja v edomski de- želi, je kralj Salomon napravil ladjevje. (1 Kr 9,26) Do tu, do za- liva Rdečega morja je v svetopi- semskih časih segal Edom. Mar je ta Tel ...? Naslednji dan so namerava- li načrtno preiskati Tel el Helej- fe. Med izkopavanjem vzorčnih jaškov so na več mestih hkrati naleteli na obzidje. Pod njim so bila nedotaknjena tla. Črepinje so ponujale oporno točko za čas njegovega nastanka. Izviralo je iz desetletij Salomonove vlada- vine, torej iz obdobja po letu 1000 pr. n. št. Pomanjkanje časa je prisililo Gluecka, da je prekinil izkopava- nja. Odprava je imela še druge naloge. Vendar so Američani v naslednjih letih s tremi odpra- vami nadaljevali izkopavanja, ki so bila končana leta 1940 in so potrdila Glueckove domne- ve. Kot se je izkazalo, so bile raz- valine, ki so prve prišle na dan, nekoč prebivališča delavcev. Pri- družili so se nasipi kazematne- ga tipa, očiten način gradnje v prvi železni dobi. Nato so izko- pali ostanke široko razprostrte naselbine. Najzanimivejši so ka- lupi in ogromna količina bakre- ne žlindre. Kalupi in bakrena žlindra sredi od sonca razžarjene, ne- usmiljeno vroče ravnine? Glu- eck je iskal razlago za ta čudna dejstva. Zakaj so bile delavnice izrecno na območju peščenih vi- harjev, ki skoraj neprekinjeno pi- hajo iz puščavske doline? Zakaj Knjiga Biblija ima vendarle prav bo izšla v zbirki Vera in politika pri založbi Orbis. Redna cena bo 44 evrov. V prednaročilu velja 10-odstotni popust. Tele- fon: 080 20 14, ww.orbis.si . jih niso postavili nekaj sto me- trov naprej v zatišju griča, kjer šumljajo tudi vodni izviri? Šele zadnje obdobje izkopavanja je prineslo presenetljiv odgovor na ta vprašanja. Sredi pravokotnega nasipa je prišla na dan obsežna gradnja. Zelena barva na stenah je takoj pokazala, da je šlo za talilno peč. Stene iz glinastih zidakov so imele dve vrsti odprtin. To so bili ognjeni vleki in strokovni si- stem zračnih kanalov, ki je pre- predal konstrukcijo. Vse skupaj je bila prava, nadvse moderna talilna peč, zgrajena po načelu, ki je v naši industriji pred do- brim stoletjem praznovalo po- novno rojstvo kot Bessemerjev sistem. Ognjeni vleki in dimni- ki so ležali natanko v smeri se- verjug. Neprestani vetrovi in viharji iz vadija Araba so mo- rali prevzeti vlogo meha. To je bilo pred tri tisoč leti; danes po- šiljajo skozi talilno peč stisnjen zrak. Le enega vprašanja doslej ni- kakor ni bilo mogoče pojasniti: kako so v teh prastarih pečeh či- stili baker? Strokovnjaki za pre- delavo stojijo pred uganko. Lončeni talilni lonci so še ležali naokoli; mnogi z upoš- tevanja vredno kapaciteto šti- rinajstih kubičnih čevljev. Na gorskih pobočjih je mnogo v skalo vsekanih votlin, kjer so bili vhodi v jaške. Grude ba- krovega sulfata spominjajo na pridne roke, ki so pred tisočlet- ji garale v teh rudnikih. Na ra- ziskovalnih pohodih v daljno okolico je članom odprave uspe- lo tudi v dolinah Arabske pušča- ve najti številne rudnike bakra in železa. Nelson Glueck je končno v kazematnem okopu griča našel še močna vrata s trikrat zavaro- vanim vhodom. Zdaj ni več dvo- mil: Tel el Helejfe je bil nekdaj Ecjon Geber, dolgo iskano, izgi- nulo mesto kralja Salomona. In Salomon je napravil ladjevje v Ecjon Geberju, ki je pri Elatu... Ecjon Geber pa ni bil zgolj pristaniško mesto. V njegovih ladjedelnicah so gradili tudi ladje za dolga potovanja. Predv- sem pa je bil središče proiz- vodnje bakra. Nikjer drugje v Ofir, zagonetna dežela, se do danes izmika raziskovalcem Rodovitnem polmesecu, ne v Babiloniji ne v Egiptu, niso našli takega plavža. V Ecjon Geberju je bila potemtakem največja ta- lilna naprava starega Orienta. V njej so proizvedli kovino za kultne predmete v jeruzalem- skem templju, za bronasti oltar in ulito morje, kot se je imeno- valo ogromno bakreno korito, za deset bronastih stojal za po- sode, lopate in kropilnice in oba stebra iz brona, Jahina in Boaza, pred vhodom v tempelj. (1 Kr 15 isl.) Uliti pa jih je dal kralj v ilovnati zemlji v Jordan- ski dolini med Sukotom in Care- tanom. (1 Kr 7,46) Neki holandski odpravi se je posrečilo določiti enega od obeh navedenih krajev, kar je ena novejših najdb svetopisem- ske arheologije. Ob Telu dejr Ala, kjer reka Jabok v vzhodni Jordaniji deset kilometrov pred izlivom v Jordan zapusti gorov- je, so dokazali sledove Sukota, v Jozuetovem času ustanovljene- ga izraelskega mesta. Glueckovo navdušenje nad edinstvenimi najdbami je čuti- ti še v uradnem poročilu, ki pov- zema ugotovitve raziskav ob Akabskem zalivu. "Ecjon Geber je bil vnaprej načrtovan in kot n a č r t en kompleks zgrajen z upoštevanja vredno arhitektur- no in tehnično spretnostjo. De- jansko je bilo vse mesto Ecjon Geber, če upoštevamo deželo in obdobje, fenomenalno indus- trijsko območje, ki mu v starem Orientu ni bilo enakega. Ecjon Geber je bil Pittsburgh stare Pa- I I I WernerKeller lestine in hkrati njeno najpo- membnejše pristanišče." Je bil kralj Salomon, ki ga je Glueck imenoval za velike- ga kralja bakra, eden najpo- membnejših izvoznikov bakra v starem svetu? Raziskovanja na drugih krajih so zaokroži- la gospodarsko podobo Palesti- ne pod kraljem Salomonom. Južno od starega filistejskega mesta Gaze je Flinders Petrie v vadiju Gaza izkopal velike ta- lilnice za pridobivanje železa. Talilne peči so podobne onim v Tel el Helejfi, le da so manj- še. Že David je Filistejcem opo- rekal monopol nad železom in jim z zmago iztrgal tudi talilne peči. Pod kraljem Salomonom so nato rudo in baker, kot so me- nili, v glavnem izčrpali. Dve desetletji zatem, ko je profesor Glueck našel prve sle- dove bakra in kupe žlindre, se je arheologu Benu Rothenber- gu v isti puščavski dolini Araba posrečilo veličastno odkritje po- membnega obrata bakrovih rud- nikov iz starih časov. Med neko odpravo spomladi leta 1930 je trideset kilometrov severno od Ecjon Geberja v vadiju Timna naletel na obširna delovna ta- borišča, kjer so v globokih jaš- kih kopali k a m en iz skale in nato v prvem postopku v talil- nih loncih iz bazalta odstranje- vali žlindro. Kajti Gospod, tvoj Bog, te pelje v lepo deželo ... v deželo, ... katere kamni so železo, in ki boš iz njenih gora kopal baker (5 Mz 8,79), stoji v izčrpnem opisu, ki ga je Mojzes predstavil sinovom Izraela. Baker in žele- zo v Palestini? Šele delo v arheo- logiji je dokazalo, kako resničen je ta stavek iz Biblije, in je do- sedanjim predstavam o stari Palestini dodalo nov element občudovanja vredne industrij- ske izgradnje! Salomon je bil nadvse napre- den vladar. Naravnost genialno je znal za svoje potrebe izkoristi- ti tuje izvedence in strokovnja- ke. To je skrivnost sicer komaj razložljivega skokovito hitrega razvoja iz preproste kmečke dr- žavne tvorbe njegovega očeta Davida v prvovrstno gospodar- sko območje. V O N J L J U B E Z NI (Ona reče, on reče) Bojan Tomažič 34 Ne pretepam se, lovil sem tatu. Udarili ste ga, njegovo kri imate na srajci. Nisem, padel je. Otroci gledajo, kako pretepate človeka. Na otroških igriščih se ljudje obešajo, skušam biti duhovit. Izginite! zakriči večji in me potisne stran. Tat pa izkoristi pri- ložnost in pobegne. Zakaj ste ga izpustili? kriči gospa, ko ji grem nasproti. Odnesel je mojo denarnico. Ste njegov sodelavec? Sta imela zmenjeno? Obrnem se in grem. Na klopi pri akvariju-terariju si oddahnem. Opazim, da imam tudi na hlačah krvavi madež. Ali veste, do kdaj je odprt akvarij? zaslišim ženski glas. Mislim, da je že zaprt, je ne pogledam. Joj, vam je tekla kri iz nosa? Ja, zdaj pa je vse v redu, se je hočem znebiti. Vzemite moje papirnate robčke. Naslonite glavo nazaj. Storim, kot reče. Sem bila na seansi v naravi, smeje razlaga, ko z roko podpira mojo glavo. Ste v Martini skupini? Poznate Marto? Tudi jaz hodim k njej. K ljubosumnim? Ne, k samomorilcem. Vzravnam glavo in opazim žensko polne postave, staro nekaj po tridesetih, s kodrastimi rdečkastimi lasmi. Kot kolega s seminarjev se lahko tikava, rečem. Ona pove, da je slučajno zašla k ljubosumnim in da je namerava- la hoditi na delavnico KAKO NAJTI PARTNERJA. Pokaže mi tekste, ki jih je dobila na tečaju ljubosumnih. Ljubosumna oseba je ponava- di globoko ranjena in ne verjame, da si zasluži biti ljubljena, berem glasno. Tako ne glede na partneričine oziroma partnerjeve izraze naklonjenosti, ljubezni in zvestobe ne more zaupati. Zanimivo, rečem. Stela vztraja, da naj tekste obdržim, ker jih bo sicer vrgla v smeti. Kam si namenjena? jo vprašam. Nekam na pijačo s teboj. Sme- jiva se. * * * V Zlati jami, kleti v Dravski ulici, ki vodi proti reki, pri mizah sedi- va sama. Pri šanku so ob dveh stolih tri zelo glasne ženske in pet nasmejanih moških. Kadijo, čeprav je v gostinskih lokalih to prepo- vedano. Iz zvočnikov se zasliši pesem ZLATA JAMA, TAM NIKOLI NISEM SAMA, PRVEMU SEM DALA, DRUGEGA ODGNALA, TRETJI BI OSTAL, ČE BI MU ŠE STAL. Dva para zaplešeta. Harmonika je glasnejša od drugih inštrumentov in basov je pre- malo, poznavalsko reče Stela. Pivo bova! naroči natakarici, jaz bi rekel brezalkoholno, a si za- radi fac, ki naju spremljajo od šanka, premislim. Stela razlaga, da jo je njen stric, basist v ansamblu Kramarji, učil instrumenta, lahko bi tudi pela pri njih. Ne vem, kdo so Kramarji, rečem. Ne poznaš hita TVOJE ZIZIKE SO KAKOR LIZIKE? Ne. Ko natakarica prinese pijačo, plešejo trije pari, dva moška jo pri šanku vedno, ko gre mimo, udarita po riti. S Stelo pogosto nazdravi- va in pred tem vedno vstaneva. Sem računovodkinja z dušo in tele- som, reče, obsedena z bilancami in točnostjo do šeste decimalke. Roman je izšel pri založbi Subkulturni azil Maribor - Frontier. Naročite ga lah-ko po elektronski pošti bu-ca@ -siol.net Pisma bralcev Veterani iz Slovenske Bistrice odklanjamo podporo izjavam poslanca SDS Jerovš-ka Večer, 21. in 22. 4. 2011 Popravek se nanaša na dva članka, objavljena 21. in 22. aprila 2011, na 20. strani dnevnika Večer. Vsebina objav- ljenih obvestil javnosti z naslovom Veterani vojne za Slovenijo trdijo, da Jerovšek laže! in Jerovšek: Slapnik laže in manipulira prizadeva pravice in interese spodaj zapisanih. Vpogled v magnetogram 53. nujne seje Odbora DZ Republike Slovenije za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje z dne 23. marca 2011, ko je tekla razprava o trgovini z orožjem, je bil omogočen spodaj podpisani skupi- ni slovenjebistriških veteranov šele 19. aprila 2011 v popoldanskem času. Do tega trenutka smo bili prepriča- ni, da bomo prebrali zapis argumenti- ranih in vsebinsko tehtnih razprav, za katere naj bi bila značilna visoka kultu- ra dialoga; žal česa takega ni bilo mogo- če razbrati. Priprave omenjene skupine vetera- nov na tiskovno konferenco oziroma na soočenje s poslancem SDS Jožefom Jerovškom so trajale manj kot 24 ur. Zlasti zaradi pogosto nejasnega izra- žanja ter nedorečenih in netočnih na- vedb omenjenega poslanca smo se želeli z njim osebno srečati in v nepo- srednem razgovoru z njim uskladiti naše videnje dogodkov pred 20 leti. Se- veda, kolikor je to (še) mogoče, na pod- lagi argumentov, ki odpravljajo vsak dvom. Zapis seje odbora DZ, ki je trajala tri ure, obsega 37 strani. Del izjav poslan- ca Jerovška, ki so nas najbolj prizade- le, je objavil tednik Panorama dne 28. aprila 2011 na 7. strani. Na soočenju, to je bilo 20. aprila 2011 v Slovenski Bistrici, smo vetera- ni kljub odsotnosti poslanca Jerovška spregovorili pred skupino novinarjev in nekaj kamerami. Zainteresirana jav- nost si posnetek celotnega soočenja lahko ogleda na blogu www.resnicao- orozju.si. Pričakujemo, da bo kabelska televizija omogočila ogled posnetka v naseljih Slovenska Bistrica, Poljčane, Zg. Polskava, Pragersko in Oplotnica. Vse to navajamo zaradi naše brez- pogojne prepričanosti, da smo nejasno- sti in netočnosti z dejstvi na soočenju odpravili, kar smo izvedli brez žalitev, etiketiranja, natolcevanja ali ogovarja- nja. Nihče na soočenju ni niti enkrat uporabil besede "laž" ali "laganje". Re- sničnost teh trditev lahko preverijo novinarji, ki so poročali o soočanju (4. odstavek članka v dnevniku Večer dne 21. aprila 2011 na 20. strani navaja dru- gače), in tudi sam poslanec SDS Jožef Jerovšek. Kratek povzetek nekaterih naših trditev na soočenju: razprava pote- ka na pobudo poslanca SDS, ki 20 let po vojni želi nekaj dokazati; vete- rani nikoli nismo trdili, da poslanec Jerovšek ni hotel sprejeti streliva in minskih eksplozivnih sredstev (MES) iz Zg. Ložnice; navedli smo čas hram- be in obe lokaciji na njegovi domačiji; razpolagamo s podatki, da pri poslan- cu Jerovšku niti približno niso bili uskladiščeni trije vagoni streliva in MES; danes razpravljati o neposred- ni nevarnosti eksplozije pri poslancu SDS skladiščenega streliva in MES je milo rečeno zgolj sebično moralizira- nje o lastni veliki odgovornosti oziro- ma neodgovornosti poveljujočih v TO Slovenske Bistrice; v drugem tednu septembra 1991 smo iz stare hiše do- mačije Jerovšek (ki je bila zelo dobro začasno skladišče) odpeljali vse stre- livo in MES, hkrati pa smo imeli pre- težno "pod m i l im nebom" relativno slabo zavarovanih več sto vagonov streliva in MES iz Zg. Ložnice; pri več- kratni manipulaciji z več tisoč tona- mi streliva in MES ni bilo nikakršne eksplozije ali žrtev; poslanec Jerovšek je poskrbel, da je bil konec začasnega skladiščenja na njegovi domačiji tak, da je izkoristil celotno paleto inter- vencij in pritiskov na poveljujoče v TO - od občine, pokrajine do republi- ke; to po njegovih zagotovilih ni "od- klonjeno gostoljubje", temveč nekaj drugega; odklanjamo vsako vrsto nje- govega podtikanja v stilu "vsi so krad- li". Kako je sicer mogoče razumeti izjavo poslanca Jerovška, da so se nek- danji miličniki organizirali in proda- jali orožje? Enako velja za podtikanje, češ da ni znano, kam so bila pri po- slancu uskladiščena sredstva odpelja- na "ali celo ilegalno prodana". Da bo podkrepil tako težko in neposredno obtožbo miličnikov, se bo moral posla- nec Jerovšek posebej potruditi! Najver- jetneje mu zgolj sklicevanje na neko izjavo kriminalistov ne bo pomagalo. Prizadeti veterani iz vrst milice bodo vztrajali pri javnem opravičilu. Ker je obseg tega pisanja omejen, še kratko obvestilo prizadetemu po- slancu SDS Jožefu Jerovšku: Nihče med podpisanimi veterani, ki so so- delovali na soočenju, svojih izjav ne želi spremeniti in se mu tudi ne opra- vičujemo. Zaradi nesprejemljive vse- bine odklanjamo podporo njegovim izjavam. Tudi zato, ker slutimo, da je vse skupaj lep primer osamosvojitve- nega zaslužkarstva. Od poslancev DZ pričakujemo več politične tankočutnosti. Nositi mo- rajo odgovornost za vse svoje izjave pred kompetentno javnostjo in ne le kazenske odgovornosti za nečedno početje. Za pridobitev statusa vojnega ve- terana (ki ga podeljuje država) sta potrebna izpolnjevanje zakonskih pogojev in ustrezen dokument. Niso potrebne nikakršne "zasluge" in tudi "nagovarjanje bistriške TO" poslancu SDS ne bo nič pomagalo. Argumentirano trdimo, da posla- nec Jerovšek ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa vojnega veterana. Zato pričakujemo, da se o svojem sta- tusu javno izjasni. Marijan Strehar, Branko Petan, Ivan Ferk, Miran Krusič, Branimir Strehar, Ludvik Repolusk, Iztok Šoš-ter, Božidar Juhart, Slovenska Bistrica Odvoz kosovnih odpadkov z naročilnico (2) Večer, 20. 4. 2011 Vse leto je bil Štukljev trg razkopano smetišče, pa ga Snaga in občina nista počistili z obvezno naročilnico, za ka- tero je "razlog tudi estetika EPK", kot izjavljajo. Direktor Snage naklada, da je "zadeva estetske narave, saj odlaga- nje odpadkov na cesto kazi mestno jedro". Kakšna profanacija Mariborčanov: na največjem smetišču, na Štukljevem trgu z okolico vse leto ležijo kupi smeti, delavci vse leto ne delajo, za dan upora pa jih je bil poln trg! Mestnim oblastem in vodstvu EPK torej ni mar nesnaga v mestnem jedru - hodijo si po glavi. Hudodelstvo je, da sta do EPK lahko v središču Maribora odpad in gnojišče. Smeti odvažajo le verbalno. S tem tudi EPK samopašno pomaga klofutati red in čistočo Mari- bora. Miroslav Slana Miros, Maribor