URN_NBN_SI_DOC-RZ16PBV6

Ni ovir za zaposlitev bivše ministrice Navedbe Trobec Bučanove, da se ne more vrniti na pravosodno ministrstvo brez izbire na javnem razpisu, ne držijo URŠKA MLINARIČ Zgodbe s prejemanjem nadomestila plače zdaj že nekdanje ministrice Duše Trobec Bučan kar noče biti konec, velik del "zaslug" za to, kot kaže, nosi sama. Po tem ko je minister za pravo- sodje Aleš Zalar dejal, da jo na omenje- nem ministrstvu čaka delo, primerno njeni izobrazbi, le zaprositi mora zanj, se je oglasila tudi Trobec Bučanova, ki je sicer v prošnji za dodelitev nadome- stila zapisala, da se iz objektivnih raz- logov ne more vrniti na staro delovno mesto na pravosodnem ministrstvu. Razlog, da se ne more vrniti, je po Tro- bec Bučanovi dejstvo, da že ob svojem imenovanju za državno sekretarko v vladni službi za lokalno samoupravo ministrstvo z njo ni želelo skleniti sporazuma, ki bi ji omogočil takšno vrnitev. "Zaradi navedenega torej ni zakonitih pogojev, da zaprosim za za- poslitev na ministrstvu za pravosod- je brez javnega razpisa," je povedala nekdanja ministrica, vendar so tako na pravosodnem ministrstvu kot tudi na ministrstvu za javno upravo, kjer smo včeraj iskali pojasnila, dejali, da to ne drži. Sporazum nepotreben zaradi istega delodajalca Ministrica se ima po zakonu o poslan- cih, ki se smiselno uporablja tudi za ministre, pravico v treh mesecih po prenehanju ministrske funkcije vr- niti na delo, ki ga je opravljala, ali na drugo delo, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi. In to brez javnega razpisa in brez predhodno sklenjenega spora- zuma o mirovanju pravic, saj je sled- nji potreben le za javne uslužbence in ne za funkcionarje, kar je bila Trobec Bučanova kot ministrica. Sporazum tudi ni potreben, tako na ministrstvu za javno upravo, saj je delodajalec nek- danje ministrice vseskozi država in ni šlo za prenehanje delovnega razmerja. "Upoštevaje navedeno, torej za vrnitev ni potreben postopek izbire," so še za- pisali. Ker pa ima Trobec Bučanova tri mesece časa, da sporoči, ali se bo vrni- la na staro delovno mesto, se zastav- lja vprašanje, ali ji kljub službi, ki jo čaka, vendarle za to obdobje pripada nadomestilo plače. Pravnik Bojan Bu- garič meni, da je ključno vprašanje, ali nekdanja ministrica sploh izpolnjuje pogoje za pridobitev nadomestila. Po Bugarič: "Nekdanja ministrica ne izpolnjuje pogojev za nadomestilo" Vrstijo se javni pozivi, naj se Duša Trobec Bučan odreče nadomestilu ministrske plače. (Tit Košir) se začeli vrstiti javni pozivi. Mladi libe- ralni demokrati Slovenije so nekdanjo ministrico pozvali, naj se odreče nado- mestilu ministrske plače, saj si ga, po njihovem, zgolj po treh mesecih minis- trovanja niti ne zasluži. Vodja poslan- ske skupine Zares Franco Juri pa je v pozivu zapisal, da ima Trobec Bučano- va, s tem ko je zaprosila za nadomesti- lo, kljub ponujeni službi očitno "težave s spoštovanjem politične etike". Zato jo je pozval, da se vrne na delovno mesto, ki jo čaka, in se odreče nadomestilu, ali pa izjavi, da se v državno upravo ne bo vrnila. Pred tremi meseci so sicer na mi- nistrstvu za javno upravo pripravili novi predlog zakona o funkcionarjih, po katerem bi bistveno oklestili pravi- co do prejemanja nadomestila za bivše funkcionarje, vendar ta, tudi zaradi koalicijske neenotnosti, za zdaj ostaja v predalu. Po naših informacijah pred- log predvideva, da bi bivši funkcionar prve tri mesece prejemal nadomesti- lo v višini 80 odstotkov plače, potem pa do največ enega leta 60 odstotkov plače. Preigravalo se je tudi možnost, da bi bil čas prejemanja nadomestila odvisen od dolžine mandata, tako da se ne bi več moglo zgoditi, da bi nekdo zgolj po treh mesecih ministrovanja prejel enoletno nadomestilo. Prav tako bi moral bivši funkcionar mesečno do- kazovati, da aktivno išče službo. njegovem mnenju jih ne, če jo služba na pravosodnem ministrstvu čaka, zato je, tako Bugarič, bil storjen "izvir- ni greh", ko je predsednik parlamentar- ne mandatno-volilne komisije Bojan Kontič odločbo o dodelitvi nadomesti- la podpisal, ne da bi preveril, ali sploh izpolnjuje pogoje. Da bi imela mandat- no-volilna komisija vse možnosti, da prošnjo za nadomestilo nekdanji minis- trici zavrne, če je ta zavrnila službo na pravosodnem ministrstvu, pa je včeraj ocenil tudi premier Borut Pahor. Pozivi, naj se odreče nadomestilu Ravnanje Trobec Bučanove pa odme- va tudi v koalicijskih strankah, saj so Slovenija z najnižjo dohodkovn neenakostj Slovenija je med državami OECD v samem vrhu držav z najnižjo stopnjo dohodkovne neenakosti, je ob robu srečanja ministrov za socialne zadeve držav članih OECD poudaril minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Po njegovih besedah je "Slovenija v samem vrhu držav z naj- nižjo neenakostjo, česar se ne zaveda- mo in česar tudi ne prepoznamo". Opozoril je, da je objektivno merje- na dohodkovna neenakost dostikrat precej različna od javne zaznave nee- nakosti. Kot primer je Svetlik izposta- vil Francijo in tudi Slovenijo, kjer "je prebivalstvo pod vtisom izjemno ve- likega naraščanja neenakosti, čeprav smo, kot rečeno, objektivno gledano država z najmanjšo neenakostjo". Nači- ni za ohranitev nizke ravni neenakosti so med drugim protikrizni ukrepi za zaščito delovnih mest, močna socialna politika s transferji, ki zmanjšujejo tve- ganje revščine, in spodobna minimal- na plača. Ministri so po njegovih besedah izpostavili potrebo po ohranitvi so- cialnih transferjev, ki pa naj bodo učinkovitejši in bolj ciljani ter manj zlorabljam. Poleg tega je treba prejem- nike socialnih transferjev držati čim bliže trgu dela in jih nanj vključevati, je poudaril. Po oceni ministra močan sindikat in dobra pozicija Slovenije na področju neenakosti lahko pome- nita tudi blokado za strukturne spre- membe. Neuveljavitev teh sprememb bi po njegovem mnenju lahko pome- nila, da nizke stopnje neenakosti ne bomo več mogli vzdrževati, s čimer bi lahko postali "žrtev našega lastne- ga uspeha". (sta) ODMEV Politika in privilegiji URŠKA MLINARIC Da so politika in privilegiji tesno povezani, ni slovenska posebnost, stvar družbenega konsenza pa je, kakšni so ti privilegiji. Bolj ko je družba invalidna, večje odklone in privilegije tistih, ki vladajo, dopušča in tolerira. In to toleranco so naši politiki, od ministrov, poslancev do županov, znali vselej dodobra izkoristiti, ko so si določene privilegije, ki plebsu niso dani, v obliki pravic uzakonili. Ko je nekaj uzakonjeno, pa je seveda povsem zakonito, ne glede na to, ali se nam zdi privilegij, ki ga nato nekdo izkoristi, moralno sporen ali ne. Uzakonjen privilegij mu pač po črki zakona pripada, stvar kulture ter etičnih in moralnih standardov vsakega posameznika pa je, ali bo določeno pravico navkljub drugačni možnosti izkoristil ali ne. In ker ti standardi pri naših politikih nikoli niso bili postavljeni visoko, ga skorajda ni bilo ne ministra ne poslanca, ki po prenehanju svoje funkcije ne bi izkoristil vsaj nekaj mesecev pravice, da prejema nadomestilo plače. Večina jih je izkoristila kar celotno - enoletno nadomestilo. Pa čeprav so bili le redki, ki so si po preteku te pravice le s težavo našli službo; še celo več, ni jih bilo malo, ki so še v času prejemanja nadomestila opravljali honorarno ali avtorsko delo. Brez dvigovanja obrvi in glasnega obsojanja javnosti bi šlo tudi v zadnjem primeru zdaj že nekdanje ministrice Duše Trobec Bučan, če se v njenem ravnanju ne bi zrcalila vsa sprevrženost političnih funkcionarjev. Trobec Bučanova jo je uprizorila s tem, ko je, vsaj za zdaj, zavrnila ponujeno službo na svojem nekdanjem pravosodnem ministrstvu in se odločila raje za nadomestilo. Za 3000 evrov nadomestila ministrske plače, ki bo nekaj sto evrov višje od plače, ki bi jo prejemala kot javna uslužbenka. Zato ta primer ni pokazal le na luknjičavost zakonodaje, ki nekdanjim funk- cionarjem zgolj s sklicevanjem na objektivne razloge, ki pa jih ni treba podrobneje pojasnjevati, omogoča, da se kljub možnosti ne vrnejo na stara delovna mesta, temveč na še nekaj. Na privilegij, ki bi ga bilo vsekakor treba odpraviti, in sicer da lahko nekdo, ki je bil le tri mesece minister, prejema nadomestilo plače kar dvanajst mesecev. Zato bi bil skrajni čas, da oblastniki pokažejo nekaj politične higiene in iz nekajmesečne pozabe potegnejo predlog zakona o funkcionarjih, s katerim bi privilegij prejemanja nadomestila plače občutno oklestili. Še pred tem pa imajo, tako rekoč že danes, priložnost, da ljudstvu dokažejo, da jim vendarle ni le za ščitenje lastnih privilegijev in interesov, ko bodo v parlamentu že v šestem poskusu odločali o uzakonitvi nezdružljivosti poslanske in županske funkcije. Ali pač? Na kratko iz vlade Nepoklicani in poklicani Urad za varstvo konkurence je odločitev o omejitvi razpolaganja z deleži v Mer- catorju sprejel brez političnih pritiskov, je zatrdil premier Borut Pahor, ki pravi, da se v odločitev, "vsaj kolikor je seznanjen", ni nihče vmešaval. Sam je le izme- njal mnenja z ministri in se "nepoklicani v odločitve tistih, ki so poklicani, nismo vtikali". Poklicani pa so nadzorniki in uprava družbe, ki so dolžni posto- pek voditi zakonito. Senica ne, pa tudi ja Poslancu Jožetu Tanku je vlada odgovorila, da odvetniška pisarna Miro Seni- ca in odvetniki ne zastopa ministrstva za notranje zadeve v nobenih sodnih in upravnih postopkih, pojasnila je, da RS in njene organe v skladu z zakonom zastopa državno pravobranilstvo, hkrati pa priznava, da to še ne pomeni, da se MNZ ne srečuje s primeri, ko omenjena odvetniška pisarna zastopa stranke, ki so v različnih postopkih z ministrstvom. MNZ pa tako z omenjeno odvet- niško pisarno opravlja plačilni promet, torej povračilo stroškov za zastopanje strank. (ic) Aprila manj brezposelnih V Sloveniji je bilo aprila registriranih 111.561 brezposelnih oseb, kar je 2,1 odstot- ka manj kot marca in 12,3 odstotka več kot aprila lani. To je sicer drugi zapored- ni mesečni upad brezposelnosti. Aprila se je na novo prijavilo 6216 brezposelnih oseb, kar je 21,2 odstotka manj kot v marcu in 12,7 odstotka manj kot aprila lani. Med novoprijavljenimi je bilo 698 iskalcev prve zaposlitve, 1665 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 2918 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Od 8603 brezposelnih oseb, ki jih je aprila zavod odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 6015, kar je 11,7 odstotka manj kot marca, v primerjavi z aprilom 2010 pa je bilo zaposlitev za 54 odstotkov več. (sta) Prestrukturirat i grški dolg Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je poudarja, da prestrukturiranje grškega dolga ne pride v poštev. "To ni in niti ne bo del naše strategije," je dejal pred dnevi in posvaril pred "uničujočimi" posledicami takšne poteze. "Zdi se, da se zagovorniki prestrukturiranja dolga ne zavedajo morebitnih uničujočih posledic za državo in nasploh za celotno območje evra," je dejal Rehn na konferenci o odzivu Evrope na posledice finančne krize v Bruslju. (sta) izdaja Č a s o p i s n o - z a l o ž n i š ko p o d j e t je VEČER Časnik, ki vas razume S v e t o z a r e v s ka 14, 2 5 0 4 M a r i b or Prva š t e v i l k a je izšla 9. m a j a 1945. Tisk: L e y k a m Tiskarna, d.o.o., H o če ISSN 0 3 5 0 - 4 9 72 Direktor: Uroš S K U H A LA Odgovorni urednik: T o m až RANC Predsednik nadzornega sveta: Dušan M O H O R KO srečko KLAPŠ: vodja deska Matija STEPIŠNIK: notranja politika sonja P L oj RATAJC: gospodarstvo Kornelija GOLOB s o K o L o v i č: Slovenija vojislav BERCKO: zunanja politika Aljoša PERŠAK: mariborska kronika Petra viDALi: kultura Aljoša STOJIČ: šport Darko STERBENK: črna kronika Katarina ŠULEK: reportaže Dejan PUSENJAK: V soboto sašo BizJAK: fotografija Aleš DRAGAR: likovni urednik Tajništvo uredništva telefon 02/23 53 2 0 0 telefaks 02/23 53 371 (364) desk@vecer.com DOPISNIŠTVA: Ljubljana, Cankarjeval, telefon 01/2415 600 Celje, Razlagova13 a, 03/425 36 48 (46) Ptuj, Osojnikova9, 02/749 21 71 (74) Murska sobota, Slovenska 25, 02/53 51 410 (412) Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, dopisništvo 02/875 05 24 (20) slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3, dopisništvo 02/84310 03 TRžENJE: oglasno trženje telefon 02/23 53 140, telefaks 02/23 53 370 oglasi@vecer.com Mali oglasi telefon 02/2353 331, 02/23 53 357 Naročniški oddelek telefon 02/23 53 321 (355), telefaks 02/23 53 365 narocnina@vecer.com PREDSTAVNIŠTVA Ljubljana, Cankarjeva1, oglasno trženje 01/2415 618 (619) naročnina, mali oglasi 01/2415 600 Celje, Razlagova 13 a, naročnina, mali oglasi 03/425 36 30 Ptuj, Osojnikova 9, naročnina, mali oglasi 02/74 92 170 Murska sobota, Slovenska 25, naročnina, mali oglasi 02/535 14 14 Tiskano 53.300 izvodov. Cenaizvodaod ponedejka do petka je1,20 EUR, v soboto1,30 EUR. Mesečna naročnina za maj 2011 znaša 28,88 EUR, za upokojence inštudente 25,84EUR. Naročnikom v tujiniprištejemo ustreznestroške poštnine po ceniku Pošte Slovenije. Pisneodpovedi naročnin upoštevamo konec meseca. Napodlagi zakonao davku na dodanovrednost (Ur. list RS, št.134/03) inpravilnika o izvajanju zakona odavku na dodanovrednost (Ur. list RS, št.17/04)sodičasopis med proizvode, zakatere se obračunava davek na dodanovrednost postopnji 8,5%. Davek nadodanovrednost jevračunan v ceno časopisa. Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.