URN_NBN_SI_DOC-RZ16PBV6

Komaj sposoben za sojenje: Sandor Kepiro (Reuters) V Budimpešti začetek sojenja zaradi nacističnih zločinov v Srbij V madžarski prestolnici se je včeraj začelo sojenje 97-letnemu nekdanjemu žan- darju Sandorju Kepiru, najbolj iskanemu nacističnemu vojnemu zločincu s seznama Centra Simona Wiesenthala. Obtožen je, da je bil januarja 1942 kot poveljnik patrulje sokriv za usmrtitev številnih nedolžnih civilistov v Novem Sadu. Center Simona Wiesenthala Kepiru očita sodelovanje pri množičnem po- boju več kot 1000 Judov, Romov in Srbov januarja 1942 v Novem Sadu, ki je bil takrat pod madžarsko okupacijo. Tridnevna akcija je bila maščevanje za dom- nevne dejavnosti partizanov. Nekdanji žandar je bil ob prihodu na sodišče v Bu- dimpešti videti zelo slaboten, hodil pa je počasi in s pomočjo palice. Novinarjem je ponovil, da je "popolnoma nedolžen", sojenje pa je označil kot "cirkus". Zatr- juje, da je pri racijah sicer sodeloval, a ni vedel nič o pobojih. Pred sodiščem se je medtem zbralo kakih 30 študentov, ki so nosili rumene Davidove zvezde in napise, kot sta "Kako spite, gospod Kepiro?" in "Umor nima starosti". Kepiro je bil na Madžarskem na večletno zaporno kazen sicer obsojen že v letih 1944 in 1946, a se je zaporu izognil z begom. Leta 1996 se je po desetletjih skrivanja v Argentini na skrivaj vrnil v domovino, Center Simona Wiesenthala pa je njegovo identiteto razkril leta 2006. Leta 2008 je srbsko tožilstvo za vojne zločine pozvalo k uradni preiskavi o Kepirovih dejanjih med drugo svetovno vojno. Srbija je tudi zahtevala njegovo izročitev. (zur) Na Češkem prijeli teroriste Češka policija je tik po objavi vesti, da so ameriški specialci v Pakistanu ubili Al Kaidinega vodjo Osamo bin Ladna, sporočila, da se ji je posrečilo razbiti skupino islamskih skrajnežem, osumljeno priprav na teroristične napade, nekatere njene člane pa prijeti. Pri tem je pri njih odkrila orožje, denar in lažne dokumente. Tokrat so na Češkem prvič odkrili kako teroristično skupino oziroma so prvič uveljavili zakon, ki predvideva kaznovanje tistih, ki podpirajo terorizem. Odkrita skupina je bila povezana z organizacijo Džamat Šariat, ki se bori za usta- novitev islamistične države s šeriatskim pravom na severnem Kavkazu oziro- ma na ozemlju sedanjega Dagestana. Večina njenih pripadnikov izvira od tam. Češke oblasti so prijele sedem članov te skupine (ti sami sebe označujejo za "nove borce"), obtožujejo pa jih pomoči pri pripravah na teroristične napade. Pri enem od prijetih so odkrili pravo skladišče orožja vključno z avtomatskimi puškami in ročnimi bombami, pri nekem bolgarskem državljanu pa ponareje- ne dokumente. Češka policija je to skupino spremljala že od leta 2008, pri tem pa sodelova- la s policijo sosednje Nemčije, kjer so organizacijo Džamat Šariat tudi ustanovi- li. Slednja je v glavnem delovala v Berlinu, del dejavnosti pa prenesla v Prago. Nemci so prijeli dva člana te skupine. Češki časniki so o odkritju teroristične skupine v svoji državi poročali na na- slovnicah, tako da je bilo deležno podobne pozornosti kot uboj prvega terorista sveta Osame bin Ladna. Hkrati je pravo politično afere sprožil Petr Hajek, po- močnik vodje urada češkega predsednika Vaclava Klausa in njegov tesni sode- lavec, ki je podvomil o uradni razlagi bin Ladnove likvidacije oziroma izjavil, da sta bila bin Ladnovo življenje in njegova smrt zgolj medijska izmišljija. Hajek, naklonjen teorijam zarote, v skladu s katerimi trdijo, da so teroristične napade 11. 9. 2001 v ZDA izvedle ameriške tajne službe same, pravi, da je bin Laden umrl na enak skrivnosten način, kakor se je pojavil na svetovnem prizorišču, in da je njegova zgodba moderna pravljica za odrasle o boju med dobrim in zlim. Na to izjavo se je takoj odzval predsednik države Klaus in poudaril, da te besede ne izražajo njegovega mnenja, in v posebnem sporočilu odločno podprl ameriško akcijo zoper bin Ladna. (nik) Brammertzov zadnji obisk Zagreba Mnogi na Hrvaškem si iskreno želijo, da glavni haaški tožilec ne bi več prišel MLADEN MALI ZAGREB (OD NAŠEGA SODELAVCA) Glavni tožilec mednarodnega sodišča v Haagu Serge Brammertz se je vče- raj v Zagrebu pogovarjal s premierko Jadranko Kosor, hkrati pa je hrvaški predsednik I vo Josipovič v Washing- tonu zagotovil, da Hrvaška izpolnjuje svoje dolžnosti do haaškega sodišča, vendar pa ni povsem zadovoljna z nje- govim delom. Josipovič je ob koncu uradnega obiska v ZDA ocenil, da med- narodno kazensko sodišče za vojne zločine na ozemlju bivše Jugoslavije (ICTY) zapušča pomembno dediščino in da predvsem ni obravnavalo vseh pomembnih primerov. Josipovič je imel v washington- skem German Marshall Fondu predava- nje o spravi in odgovornosti za vojne zločine in ob tej priložnosti poudaril, da nova politika sprave v jugovzhodni Evropi, za katero po njegovi sodbi ni alternative, ne bo uspešna, če ne bodo ugotovili odgovornosti za vse vojne zločine. Za p o m e m b en temelj nove politike v regiji je označil tudi pošte- na sojenja. Po njegovi sodbi je ICTY v znatni meri vplival na merila nacional- nih pravosodij v regiji, saj je vpeljal na- čelo odgovornosti in kaznovanja za vojne zločine. Brammertz je pred obiskom Zagre- ba izrazil nezadovoljstvo nad odzivi hrvaških politikov na prvostopenjski sodbi generaloma Anteju Gotovini in Haaški tožilec Serge Brammertz na Hrvaškem ni priljubljen. (Reuters) Mladenu Markaču, po srečanju s hr- vaško premierko Jadranko Kosor pa podobno kot gostiteljica ni hotel stopi- ti pred novinarje. Zato so se porajala razna ugibanja, kako je minil ta njun za Hrvaško nadvse pomembni pogo- vor. Tudi od Brammertzove ocene sode- lovanja Hrvaška s Haagom je namreč odvisno, ali se bo Zagrebu do konca ju- nija posrečilo končati pristopna poga- janja z Evropsko unijo. Brammertz bo na začetku junija Varnostnemu svetu ZN spet poročal o sodelovanju držav Zahodnega Balkana s tožilstvom. Dobri viri menijo, da je glavni ha- aški tožilec tokrat zadnjič v tej vlogi obiskal Zagreb. Zdaj je pričakovati pri- tožbeni postopek in potrditev ali ovr- žbo Brammertove obtožbe, da so v okviru hrvaške osvobodilne vojne za- grešili tudi združeno zločinsko deja- nje, torej pregon in ubijanje Srbov. Prav tej formulaciji je hrvaška jav- nost, še zlasti pa vojni veterani, name- nila največ kritik. Sporni premierkin odziv na haaško sodbo generaloma je Brammertza verjetno presenetil, vendar se zaveda, da je na Hrvaškem letos predvolilno leto. Vse javnom- nenjske raziskave pravijo, da njena stranka HDZ po haaški sodbi izgub- lja podporo volivcev: ta je po aprilski 22,6-odstotni zdaj zdrsnila na samo 18-odstotno. In četudi se je podpora zmanjšala tudi opozicijski SDP (z 31,2 na 29 odstotkov), se je razkorak med glavnima strankama povečal. Kosor- jevo si kot novo premierko predstav- lja manj kot 18 odstotkov vprašanih, predsednika SDP Zorana Milanovica pa kot novega premiera več kot 44 odstotkov. Za Kosorjevo in HDZ bi končanje pristopnih pogajanj z EU do izteka juni- ja in ugodno Brammertzovo poročilo v New Yorku pomenila konec zmanjše- vanja podpore oziroma boljši obet za dober rezultat na splošnih volitvah. Zahodni denar libijskim upornikom Kontaktna sku-pina o Libiji oblikovala sklad za pomoč prehodnemu- narodnemu- svetu- u-pornikov Kontaktna skupina o Libiji je včeraj na srečanju v Rimu dosegla dogovor o oblikovanju posebnega sklada, s ka- terim bodo finančno pomagali poli- tičnemu organu libijskih upornikov, prehodnemu narodnem svetu, je spo- ročil gostitelj sestanka, italijanski zu- nanji minister Franco Frattini. Kot je pojasnil, gre za začasni finančni meha- nizem, ki bo omogočil učinkovito in transparentno posredovanje sredstev libijskim upornikom. Pri tem pa je opozoril, da je treba rešiti "resno vpra- šanje", to je možnost, da prehodni svet zahteva odmrznitev v tujini zamrznje- nih libijskih sredstev za humanitarne namene, navajajo tuje tiskovne agen- cije. Dodal je, da sta Italija in Francija pozvali EU, naj v zvezi s tem najde re- šitev, saj denar pripada libijskemu ljud- stvu. EU in ZDA naj bi sicer skupaj na libijskih računih in naložbah v tujini zamrznili okoli 60 milijard dolarjev. Ameriška državna sekretarka Hil- lary Clinton, ki se udeležuje srečanja v Rimu, je v zvezi s tem že dejala, da bodo ZDA sredstva za pomoč libijske- mu ljudstvu črpale z zamrznjenih ra- čunov libijskega režima. Dodala je, da se je ameriška administracija skupaj s kongresom odločila oblikovati zako- nodajo, ki bo ZDA omogočila črpanje dela zadržanih Gadafijevih sredstev za pomoč libijskemu ljudstvu. Deja- la je tudi, da bodo ZDA v odgovor na poziv ZN za Libijce prispevale 53 mi- lijonov dolarjev, poleg tega pa je na- povedala še 25 milijonov dolarjev gmotne pomoči prehodnemu narod- nemu svetu. Predstavnik prehodnega narodne- ga sveta Ali Tarhoni je pred srečanjem Hillary Clinton in Franco Frattini (Reuters) posvaril, da bi lahko libijsko gospodar- stvo propadlo, pri tem pa je Francijo, ZDA in Italijo zaprosil za posojila v vi- šini od dveh do treh milijard evrov. Italija je včeraj sicer gostila pred- stavnike 22 držav, združenih v konec marca oblikovani kontaktni skupini, pa tudi šestih mednarodnih institucij, med njimi EU, Nata in Organizacije islamske konference, ter šestih opazo- valk, kot sta Afriška unija in Svetov- na banka. Udeleženci so na srečanju poleg o pomoči razpravljali predvsem o tem, kako v Libiji, kjer je od izbruha spopadov februarja po trditvah upor- nikov umrlo več kot 10.000 ljudi, čim prej doseči prekinitev ognja. Frattini je včeraj tudi pozval med- n a r o d no skupnost, naj v z p o s t a vi dvostranske odnose s prehodnim na- rodnim svetom, ki ima sedež v Benga- ziju. "To bo okrepilo naše partnerje v Bengaziju in povečalo pritisk na li- bijski režim," je dodal. Prehodni svet so doslej priznale Italija, Francija in Katar. Kot je še poudaril Frattini, v Libiji ne poteka državljanska vojna, temveč upor libijskega ljudstva proti agresiji režima voditelja Moamerja Gadafija. "Cilj kontaktne skupine ni nadomestiti libijskega ljudstva pri do- ločanju njegove prihodnosti. Skupina združuje države s posebno zavestjo mednarodne odgovornosti, ki želi ljud- stvo podpreti pri prehodu v novo Libi- jo," je dodal. Clintonova je že pred srečanjem de- jala, da je njegov namen preučiti mož- nosti učinkovitejše dostave finančne in drugih vrst pomoči prehodnemu narodnemu svetu. Dejala je tudi, da je za Gadafija najbolje, da konča bru- talno nasilje in sestopi z oblasti, na samem srečanju pa je pozvala medna- rodno skupnost, naj okrepi izolacijo li- bijskega voditelja. Ameriška državna sekretarka je sicer pred srečanjem tudi poudarila, da nameravajo ZDA delova- ti izključno v okviru resolucije Varnost- nega sveta Združenih narodov. Tako Clintonova kot Frattini, ki sta se pred srečanjem kontaktne skupine sešla na dvostranskem srečanju, sta menila, da vojaški pritisk, kot so trenutni letal- ski napadi Nata na Libijo, ki trajajo že sedem tednov, "ostaja instrument pri- tiska, pod katerim bi Gadafijev režim ustavil napade na civiliste". (sta)