URN_NBN_SI_DOC-RZ16PBV6

Od kod črpa moč Asadov režim Sirski predsednik Bašar al Asad se je obkrožil z vojsko in tajno policijo, v kateri imajo glavno besedo oficirji iz manjšinske islamske sekte Alavitov JOŽE PLEŠ-NAR Sirski predsednik Bašar al Asad v opra- vičilo barbarskega obračuna varnost- nih sil s protestniki, ki je doslej terjal smrt okrog 560 civilistov, ponavlja po- dobne argumente kot njegov oče Hafez al Asad ob neusmiljeni zadušitvi vstaje sunitske muslimanske skupnosti pred 29 leti. Protestniki naj bi se - po njego- vem mnenju - udinjali tuji zaroti za razširitev sektaškega razdora v sirski družbi. S tanki, vojsko in tajno policijo torej varuje enotnost in celovitost drža- ve pred neoboroženimi protestniki, ki menda prinašajo le razdor in kaos. Resnica je, da so se Asadi dokopali oblasti prav zaradi sektaške razdelitvi družbe, v kateri je alavitska sekta šii- tov, ki predstavlja le 12 odstotkov sir- skega prebivalstva, zavladala sunitski večini. Hafez al Asad je izrabil sistem francoskih kolonialnih oblastnikov "deli in vladaj", ki so favorizirali Ala- vite, ter se obdal s politično in vojaš- ko elito iz te skupnosti. Pri tem je na svojo stran spretno pridobil tudi meša- no koalicijo nemuslimanskih manjšin, kot sta krščanska in druzovska, musli- manski manjšini Kurdov in Čerkezov ter heterodoksne muslimanske sekte, kot Ismaili in Jazidi. Bašar je ta sistem po letu 2000, ko je nasledil očeta, še utrdil. Čeprav dru- žina Asad ni tako obsežna kot družina libijskega voditelja Moamerja Gadafi- ja, imajo izbranci iz ožjega družinske- ga kroga ob pomoči zanesljivih članov vojaških sil in tajne policije odločilno Sirski predsednik Asad se zanaša predvsem na sorodnike, ki obvladujejo represivni aparat. (Reuters) vlogo pri ohranjevanju režima. Ste- bri Bašarjeve podpore so mlajši brat Maher al Asad, ki je kot poveljnik oso- vražene predsedniškega garde imel ključno vlogo pri nasilni pacifikaciji mesta Dera, kjer se je prejšnji mesec začelo protestno gibanje z zahtevami po reformah in demokratičnih svoboš- činah; mož njegove sestre Bušre, Asef Šavkat, ki nadzira vojaško obveščeval- no službo, ter bratranec po materini strani Hafez Makluf, ki je namestnik direktorja Generalnega obveščevalne- ga direktorata, in njegov brat Rami Ma- kluf, ki skozi svojo poslovno mrežo nadzoruje skoraj dve tretjini sirskega gospodarstva. Navzočnost zanesljivih sorodnikov v samem srcu režima je eden od glav- nih razlogov, da je večina vladnih sil ostala trdno na Bašarjevi strani. Prav tesna prepletenost družine Asad in varnostnih sil ohranja temelje režima nedotaknjene. Bašar al Asad je lahko na protestnike v pretežno sunitskih mestih mirno poslal vojsko in tajno policijo, v kateri prevladujejo oficirji iz manjšinske sekte Alavitov. V njiho- vih rokah so predvsem najpomembnej- ši oddelki vojske, od oklepnih divizij, raketnih enot in letalskih sil do obveš- čevalne službe. Vseeno pa predsednik Asad ni povsem trdno prepričan o zve- stobi vojske, kajti medtem ko je oficir- ski kader alavitski, je večina vojakov iz sunitske večine. Poročajo, da mnogi sunitski vojaki med dosedanjimi nemi- ri niso hoteli streljati na svoje rojake. V zadnjem tednu dni naj bi bila vlada začela razdeljevati orožje med kmete v alavitskem pogorju nad obalnimi mesti, kjer obstaja možnost sunitskega upora. Hkrati je spustila z uzde oboro- žene skupine svojih privržencev, tako imenovane šabihe, da so začeli strašiti lokalno prebivalstvo. Mednarodna skupnost m e d t em brezmočno opazuje nasilje režima Ba- šarja al Asada. Čeprav so Američani in Evropejci napovedali nove sankcije proti njegovi eliti, je že vnaprej jasno, da je ne bodo kaj prida prizadele, kajti, kot pravi Nadim Šehadi, član london- ske raziskovalne ustanove Chatam House, "ti ljudje nimajo računov v ban- kah Barclays in Chase Manhattan". Strah pred nuklearizacijo teroristov Lahko Islamabad sploh zagotovi, da njegovo jedr- sko orožje ne bo prišlo v roke teroristov, če pa naj ne bi vedel niti, da se je najbolj iskani terorist na svetu skrival pred nosom njegove vojske? PETAR ILIC Če pakistanske obveščevalne službe, vojska in varnostne sile niso vedele, da se je Osama bin Laden, najbolj iska- ni terorist na svetu, skrival samo nekaj sto metrov od njihove vojaške akade- mije, ali lahko zdaj kdo z gotovostjo trdi, da vedo, kako blizu ali daleč so te- roristi od jedrskega orožja te države? To vprašanje so prvič javno zastavili v Afganistanu, potem ko je glasnik zuna- njega ministrstva Zahir Azimia izrazil dvom, da lahko Pakistan svoje jedrsko orožje zaščiti pred teroristi, ker naj ne bi bil vedel, da Bin Laden živi dobesed- no pred nosom njegove vojske. Afganistansko vodstvo je še dodat- no okrepilo protipakistansko retoriko, potem ko je svetu naravnost sporočilo, da Islamabad že od nekdaj "igra dvojno igro" in sodeluje tako s talibani kot z ZDA, pač odvisno od tega, kdo mu več nudi. Washington je že dolgo sezna- njen s sodelovanjem med pakistansko obveščevalno službo (ISI) in talibani. ISI je v času sovjetske invazije na Afga- nistan med letoma 1979 in 1989 taliba- ne s pomočjo ZDA celo financirala in urila. Toda po hladi vojni je ISI ohrani- la tesne odnose tudi s tistimi taliban- Pakistan kot jedrska velesila vzbuja skrb, ne pa zaupanja. (Reuters) skimi organizacijami, kot sta Hakani ali Leškar-e-Tajba, ki so vse pogosteje izvajale oborožene napade na ameriš- ke in Natove vojake v Afganistanu. Ker je ameriški predsednik Barack Obama letos zaprosil kongres za odobritev po- moči Pakistanu v višini treh milijard dolarjev, so mnogi kongresniki menili, da bi morali to ameriško radodarnost ponovno proučiti, medtem ko so ne- kateri odkrito sporočili, da ZDA ne bi smele Pakistana več označevati za svo- jega zaveznika v boju proti terorizmu. Vlada v I s l a m a b a du se spričo vedno bolj razširjenega protiameriš- kega razpoloženja prebivalstva izogiba glasnemu poudarjanju sodelovanja z Washingtonom, in to tudi v primerih, ko je to sodelovanje več kot očitno. Od ZDA denimo vztrajno zahteva ustavi- tev napadov z brezpilotnimi letali, če- prav Cia in ameriška vojska že dalj časa delujeta na ozemlju Pakistana s tihim privoljenjem njegovih oblasti. To je vsekakor prispevalo k temu, da je Var- nostni svet ZN s svojo pozitivno oceno likvidacije Osame bin Ladna pravza- prav zagotovil pravno veljavno podla- go za vdor ameriških helikopterjev v pakistanski zračni prostor, čeprav so pakistanske oblasti to označile za "ne- pooblaščeno posredovanje", medtem ko je opozicija celo zatrdila, da so ZDA z njim kršile pakistansko suverenost. Izvedenci za mednarodno pravo in drugi bodo zdaj preiskali, ali so ZDA napad na Bin Ladna izvedle v skladu z načelom "oko za oko", ker so ga ame- riški specialci neoboroženega usmrti- li, namesto da bi ga prijeli in pripeljali pred sodišče. ZDA menijo, da je bil Bin Laden tudi simbol protizahodnega ekstremizma, vendar še nimajo zanes- ljivega vpogleda v to, kako bo po njego- vi smrti delovala Al Kaida in ali lahko teroristi pridejo do pakistanskega jedr- skega orožja, ki ga ni samo več kot indij- skega, marveč tudi od britanskega. - l i t r i Egiptovska policija je odgovorna za večino mrtvih med demonstracijami. (Reuters) Bivšemu egiptovskemu notranjemu ministru dvanajst let zapora Nekdanji osovraženi egiptovski notranji minister Habib al Adli je bil zaradi pranja denarja in nezakonitega bogatenja včeraj obsojen na dvanajst let zapora. Sojenje al Adliju je bilo prvo sojenje kakemu visokemu predstavniku bivšega re- žima, potem ko je ljudska vstaja v Egiptu februarja strmoglavila dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka. Poleg sedmih let zapora zaradi dobičkarstva in petih zaradi pranja denarja sta al Adlija, enega najtesnejših Mubarakovih so- delavcev, doleteli še denarna kazen v višini 15 milijonov egiptovskih funtov ali približno 2,5 milijona dolarjev ter zaplemba premoženja. Al Adli je ves čas vztrajal, da je nedolžen. Sojenje na obrobju Kaira so spremljali strogi varnostni ukrepi. Med izrekom kazni je bivši minister, oblečen v belo zaporniško haljo, sedel v črni kletki v sodni dvorani. Dvorana je bila polna predvsem novinarjev in policistov, članov al Adlijeve družine ali njegovega odvetnika pa ni bilo videti. Habib al Adli je bil na čelu Mubarakovih varnostnih sil več kot desetletje. Sedaj ga čaka še eno sojenje, na katerem se bo moral braniti pred obtožbami, da je policistom med letošnjo ljudsko vstajo ukazal streljanje na protivladne pro- testnike. V primeru obsodbe mu grozi smrtna kazen. V 18 dneh protestov je bilo ubitih več kot 840 ljudi. Že pred letošnjimi protesti je al Adli med ljudmi vzbujal sovraštvo in hkrati strah zaradi številnih zlorab, storjenih s strani njegovih var- nostnih agentov. Skupine za človekove pravice trdijo, da je mučenje med njego- vim ministrovanjem postalo povsem vsakdanja rutina. Policistom so za zlorabe le redko sodili, ko pa so jim, so jih doletele le zelo nizke kazni. Korupcije in drugih kaznivih dejanj so obtoženi tudi sam Mubarak in okoli 20 nekdanjih visokih uradnikov in z vladajočim režimom povezanih poslovne- žev, med drugim nekdanji premier, predsednika obeh domov parlamenta in eden od Mubarakovih sinov. (zur) Priprli Hamasove aktiviste Vir palestinske organizacije Hamas je včeraj izjavil, da so varnostne sile palestin- ske oblasti na Zahodnem bregu, potem ko sta strani sklenili sporazum o spravi, priprle šest Hamasovih privržencev. Njihovo priprtje v mestih Hebron in Nablus opozarja na izzive, s katerimi se bodo soočali pri uresničevanju sprave, o kateri sta se sporazumeli organizaciji Hamas in Fatah. Ta vir trdi, da palestinska oblast, deležna podpore Zahoda, zdaj zadržuje okoli 200 Palestincev, povezanih z orga- nizacijo Hamas, in poudarja, da zahtevajo konec njihovega zapiranja. V skladu s sporazumom o enotnosti, sklenjenim v egiptovski prestolnici Ka- iro, naj bi politične zapornike izpustili. Palestinska oblast trdi, da v njenih zapo- rih ni nobenih političnih zapornikov. Hamas in Fatah drug drugega obtožujeta priprtja in mučenja svojih privržencev že vsa štiri leta svoje ločenosti, ki je pri- nesla rivalski upravi Zahodnega brega in Gaze. (Reuters) Napad na policijsko poslopje v Iraku Napadalec z avtomobilom bombo je včeraj v pretežno šiitskem iraškem mestu Hila, ki leži sto kilometrov južno od prestolnice Bagdad, ubil vsaj 17 ljudi, še 65 jih je bilo v tem napadu na policijsko poslopje ranjenih, je izjavil predstavnik iraških oblasti in izrazil bojazen, da bodo zaradi uboja Osame bin Ladna priče še več maščevalnim napadom. Iraška vojska in policija sta po tem uboju v visoki pripravljenosti, predstavniki varnostnih služb pa so potrdili prejem informacij, da so sunitski islamisti napovedali več maščevalnih napadov. Včerajšnji samomorilski napadalec se je s svojim avtom zaletel v vhod sedeža policije v središču Hille med zamenjavo ekip okoli 6.40 po lokalnem času, ko je bilo v stavbi veliko policistov. Sadek al Muhana, namestnik guvernerja provin- ce Babil, je izrazil bojazen, da omenjena črna bilanca napada še ni dokončna, saj so mnogi ranjeni v kritičnem stanju. (Reuters) Kubanski zapor za poslovneža iz Čila Kubansko sodišče je 63-letnega čilskega poslovneža Maxa Marambia, nekdaj te- snega prijatelja kubanskega voditelja Fidela Castra, v velikem korupcijskem proce- su obsodilo na 20-letno zaporno kazen, bivšega kubanskega ministra za živilsko industrijo Alejandra Roca pa na 15 let zapora, so včeraj poročali uradni kubanski mediji. Marambia so obsodili v odsotnosti, ker živi v Čilu in ga od začetka preiska- ve o finančnih nepravilnosti njegovega - skupaj s kubansko vlado ustanovljenega - podjetja Rio Zaza, ki proizvaja sadne sokove, mleko in druge izdelke, ni bilo na Kubo. Marca so ga skupaj z Roco spoznali za krivega dajanja podkupnin in drugih kaznivih dejanj. Marambio je bil telesni stražar leta 1973 ubitega čilskega predsed- nika Salvadorja Allendeja, nakar je odšel na Kubo, se spoprijateljil s Castrom in na tem otoku razvil poslovni imperij, ki se je raztezal tudi na druge latinskoameriš- ke države. Naposled se je vrnil v Čile in na mednarodno poslovno sodišče v Pari- zu vložil pritožbo zoper kubansko preiskavo zoper svoje podjetje. (Reuters)