URN_NBN_SI_DOC-RZPFBZCT

leženega znanja skokovito kopiči, iskanje in doseg podatkov v tej ogromni masi pa pomenita vedno večje težave. Če torej hočemo, da nam bo vse to znanje dostopno, mora biti skrbno zbrano in dobro organizirano. Znanje in znanost sta kumulativna, saj sta integrirana v sisteme komunikacij; opazovanje in eksperiment dasta surove po­ datke, ki jih potem zapišemo, analiziramo, razvrščamo, povezujemo med seboj in končno vgrajujemo v ogromno telo organiziranega znanja. Zaradi eksponentne rasti raznovrstne literature so narasli stroški in težave v zvezi z njeno nabavo in dokumentiranjem, spektakula­ ren razvoj tehnologije za obdelavo informacij pa je porodil upe, da se bo zmanjšalo breme, ki pritiska na dokumentacijske dejav­ nosti. V svetu vlagajo ogromna finančna sredstva v razvoj takšnih možnosti, saj je bilo v zadnjem desetletju posvečeno precej pozor­ nosti problemom avtomatske predmetne klasifikacije in izdelavi strojnih katalogov. 2.0. AVTOMATIZACIJA KNJIŽNIC O razlogih za avtomatizacijo knjižnic ali proti njej tukaj ne bomo razpravljali. Jasno pa je, da je ob sedanji eksploziji znanosti, pravi poplavi informacij in istočasno tudi vedno večji žeji po njih avtomatizacija knjižničnoinformacijskih sistemov neizogibna nuj­ nost. Zato bomo raje spregovorili nekaj besed o uporabi računal­ nika na posameznih področjih delovanja knjižničnih sistemov, o prednostih, ki jih ponuja pri tem mikroračunalnik, prikazali pa bo­ mo še primer iz domačih logov, ki naj bo dokaz, da doma le ni vse tako črno, kot se marsikomu zdi na prvi pogled. 2.1. RAČUNALNIŠKE OBDELAVE V KNJIŽNICI Vsa dela v knjižnici so usmerjena v evidenco in kontrolo knjiž­ ničnega fonda, v njegov izbor, v razvrščanje in urejanje, v nabavo, v opremo, v katalogizacijo in evidenco izposoje. Zato je lahko avto­ matizacija knjižnice samo parcialna in pokriva le nekatere funkcije poslovanja, lahko pa je seveda integralna in se uveljavlja na vseh področjih delovanja sistema. V glavnem je opaziti povsod, tudi v tehnološko najbolj razvitih deželah, parcialni pristop, saj navadno v začetku, to je ob uvajanju računalniške obdelave, še ni jasno, da bo avtomatizacija koristila več kot enemu samemu namenu. Tak pri­ stop je tudi lažji, sprememba manj bodeča, vse napore pa lahko usmerimo v reševanje najbolj perečega problema.