URN_NBN_SI_DOC-SDMJNK9S

likšni m eri smo se te zakladnice posluževali za oblik o v an je svoje slovenske dru žb en e zavesti. L ite ra rn i in k u ltu rn i zgodovinarji s k ritično analizo u g o tavljajo sledi C an k arjev e m isli v našem slovstvenem in k u ltu rn e m razvoju te r vpliv C an k arjev e m očne u m etniške osebnosti na ta razvoj. So­ ciološke razisk av e bi lahko ugotovile, koliko Slovenci berem o C an­ k a rje v a dela, k a te ri naši d ružben i sloji, k a te re sta ro stn e plasti, k a ­ te re izobrazbene s tru k tu re segajo po n jih bolj, k a te re m anj — se­ veda, če je na razpolago dovolj zanesljivih podatkov, ki bi zago­ ta v lja li potrebno statistično eksaktnost, brez k a te re je p reso ja lahko m anj zanesljiva in m anj pravična. V ožjem obsegu se nam ponudi odgovor n a to vp rašan je, če ugotovim o, v kolikšni m eri naše sploš­ noizobraževalne knjižnice zagotavljajo občanom m ožnost za b ra n je in p ro učevanje C an k arjev ih del. V tem sestav k u bom poskusil to sto riti na zgledu O srednje knjižnice v Celju, ki deluje pod tem im enom od leta 1974 po zd ru žitv i štu d ijsk e in m estne knjižnice, poldrugo leto poprej pa se je m atičn i knjižnici p rid ru žila tu d i n e k ­ d an ja d ru štv en a knjižnica DPD Svoboda v G aberju. Pogled v o h ran jen e in v e n ta rn e k n jige n e k d a n je Ja v n e m estne knjižnice v C elju (JMKC), ki jo je m ed obem a vojnam a vodila V era L evstikova, nam pokaže, da je im ela ta knjižnica dokaj šte ­ vilen in do b er knjižn i fond. E den od naj zanesljivejših argum entov za to sodbo je p rav gotovo dejstvo, da so bila v tej knjižnici b ra l­ cem na razpolago vsa C an k arjev a dela v p rv ih n atisih razen prv e izdaje E rotike iz le ta 1899. Pač p a je im ela knjižnica celo C a n k a r­ je v prevod S hakespearov eg a Hamleta, ki je izšel istega leta v G orici kot 2. k n jiga G abrščkove S alonske knjižnice (celo v dveh p rim e r­ kih, enem iz n e k d a n je Č italnice in enem , prid o b ljen em s prilož­ nostnim a n tik v a rn im nakupom ). C an karjev eg a p revoda R om ea in Julije, izdanega leta 1904 k o t 5. k n jig a G abrščkove Salonske k n již­ nice, pa ji n i uspelo dobiti. B ralcem je lahko postregla s sloven­ skim tekstom te S hakespearo ve tra g e d ije šele le ta 1940, ko je k u pila Z upančičev prevod, ki je izšel p ri Slovenski M atici kot p rv i zvezek zbirke V ezana beseda. N ajveč C ank arjev ih knjig v p rv ih n atisih (večino je im ela knjižnica celo v več p rim erk ih : od dv a do pet) je bilo že v knjižnici Splošnega ženskega d ru štv a, ki jo je u stano vila V era L evstikova k m alu po svojem p rih o d u v C elje (1923) in jo po­ tem v celoti v k lju čila tu d i v JM K C ko t n jen osnovni fond. S tarejše k n jig e je prev zela tu d i iz knjižnice celjske Č italnice; bile so iz ča­ sov p red letom 1900, zato seveda m ed n jim i ni bilo C an k arjev ih del. P ozneje je k u pila vseh 20 knjig C anka rjevih zbranih spisov (1925— 1936, v red ak ciji Izidorja C a n k a rja in F ran c e ta K oblarja). S k rbinškovi d ram atizaciji H lapca J e rn e ja (G orica 1923), ki jo je k u