URN_NBN_SI_DOC-SNDMNGML

m iere ali nove postavitve in število vseh predstav (p ri starejših k ar da­ tum i vseh ponovitev), soustvarjalci. K ot soustvarjalci so n ašteti režiser (p ri operi tu d i dirigent in p ri baletu koreograf), scenograf in kostum ograf. M enim, d a bi zad n ja dva lahko od­ padla, kot so zaradi p o m an jk an ja prostora odpadli igralci. Nekaj pro­ sto ra bi brez škode za grafično ja ­ snost vpisa pridobili tudi, če bi so­ ustvarjalce n atisn ili zdržem a in ne vsakega v novo vrsto. V opombi je opozorilo n a letak ali gledališki list, n a av to rja scenske glasbe, n a druge naslove, pod katerim i je bilo delo uprizorjeno, n a avtorjev psevdonim in podobno. Izhodišče za vpis so bili verjetno letaki, ki sprem ljajo če že ne vsako, pa vsaj večino predstav in ki jih v opombi dosledno om enjajo, če jih im ajo v arhivu. Poleg teg a m ed bese­ dilom tu d i objavljajo 50 faksimilov. Seveda so vpisi oblikovani povsem sam ostojno, sm otrno, jasno, precizno, dosledno, k ar bi o letak ih težko rekli. P rim erjav a letakov z ustreznim i vpisi pove, da so avtorji včasih zapisali po­ datke, ki jih n a letak ih ni bilo in so jih torej m orali dobiti drugod. Taki podatki so zlasti ugotovitev anonim ­ nega avtorja, originalni naslov, raz­ rešitev anonim nega ali psevdonim ne- ga prevajalca (prim . letak n a str. 197 z vpisom št. 388, letak n a str. 237 z vpisom št. 1817). D opolnitve te vrste bi bilo bolje stav iti v oglati oklepaj, saj bi tako iz vpisa res lahko raz­ brali, kako je bilo kako delo občin­ stvu predstavljeno. Vsa reč se še bolj zaplete, k ad ar letak sploh ni o h ra­ n jen in je tre b a vpis oblikovati iz razn ih virov. D rugi del se im enuje »abecedni popis«, obsega p a seznam naslovov uprizorjenih del po avtorjih, posebej dram skih, posebej opernih, operetnih in b a le tn ih ; baleti bi lahko bili po­ sebej. Dela, ki so bila uprizorjena pod različnim i naslovi, so povezana s kazalkam i. Iz teg a seznam a se med drugim lahko poučim o, kolikokrat je bilo kakšno delo p ri nas n a novo uprizorjeno; od dram skih del največ­ k ra t C ankarjev K ralj n a B etajnovi (29), od opernih pa Sm etanova Pro­ d an a nevesta (25). Kazalo im en upošteva vse osebe, ki so navedene v vpisih, torej poleg avtorjev, ki so že v prejšnjem kazalu, tu d i sodelavce (prevajalce, priredite­ lje, režiserje itd.). N aslednje kazalo, kazalo naslovov, je obrnjen »abecedni popis«, le da so tu tu d i originalni n a­ slovi poleg slovenskih, vendar spet oboji z verzalkam i kot pri vpisih. Ni p a pri naslovu zaporedna številka iz prvega dela knjige, tem več avtor, tako da pridem o do uprizoritve šele prek abecednega popisa. Opozoriti kaže n a nenavadnost, da so p ri raz­ v rščanju naslovov po abecedi upošte­ vani tu d i spolniki, k a r je v nasp ro tju z bibliotekarsko prakso. Drugo tako očitno razh ajan je je v tem , da so ženska im ena povsod n av aja n a z žen­ skim i obrazili. Pogrešam tabelarični prikaz, ki bi izčrpal gradivo številčno. Na prim er pregled po narodnosti avtorjev, po sezonah (koliko del je bilo uprizor­ je n ih v posam ezni sezoni v vseh gle­ dališčih skupaj in v vsakem posebej) in podobno. Take tabele so zelo na­ zorne in pogosto uporabljane. Zanim ivo, da je spodbudilo Slo­ venski gledališki muzej k tem u delu prav tisto, k a r v knjižnicah vsak dan doživljam o: inform acija. Tudi tam se m orajo u b ad ati z odgovori n a raz­ no v rstn a v prašanja, telefonska, oseb­ n a in pism ena. V endar ni pom en Re­ p erto arja sam o v tem , d a bo odslej inform iranje mnogo bolj preprosto in h itro . Z n jim je slovenska gledališka lite ra tu ra dobila izredno bogat in tem eljni priročnik za raziskovanje slovenskega gledališča, k akršna sta že Smolejev D ram ski leksikon in bi­ bliografija publikacij o dram atik i in gledališču n a Slovenskem (objavlje­ no v D okum entih Slovenskega gleda­ liškega m uzeja 1966). Potrebovali bi še podobno sestavljen pregled rad ij­ skih in televizijskih iger te r biblio­ grafijo izvirnih in prevedenih sloven­ skih dram skih del, M orda se ne mo­ 125