URN_NBN_SI_DOC-SP4GUFQS

458 Šolska kronika • zbornik • 2 • 2006 svoji temeljiti zgodovini, napisani posebej za ta zbornik. Kaj je šolo navedlo, da za svoj začetek rajši jemlje leto 1834, kakor piše na naslovnici ter v uvodu, in si s tem črta delček svoje zgo- dovine (po Gamsovem pričevanju so leta 1834 že uporabljano stavbo le preuredili v šolski namen), naj ostane uganka, ki nam je tu ni treba razreševati, vsekakor pa to ne more biti v uvodu omenjena pretežno v nemški gotici pisana izredno dragocena šolska zlata knjiga, saj ima na naslovnici letnico 1835. Nekaj svojega si pri tem vseeno mislim. Po številnih samovoljnih posegih z največkrat nepotrebnimi slovničnimi popravki in celo takšnih črtanjih besedila, ki siromašijo celoto, je mojega besedila še vedno ostalo za dobro tretjino knjige, a vseeno nisem bil povabljen niti na en uredniški posvet o njej, kaj šele, da bi bil (po mojem samoumevno) član sicer kar sedemčlanskega uredniškega odbora, ki ga je v vlogi urednice vodila Irena Sešelj (zapisana tudi za lektoriranje). Naj omenim, da sem svojo nalogo opravil pošteno in po dogovoru, da zgodovino šol/e (s sedanjimi podružničnimi enotami) obdelam do konca II. svetovne vojne z eno samo, prav tako dogovorjeno izjemo podružnice Mislinjski jarek z najkrajšim obstojem (od leta 1946 do leta 1972), ki sem jo dejansko prikazal kot samostojno enoto v mojem deležu knjige. Seveda lastnega dela sam ne bom ocenjeval, povem naj le, da sem se ravnal po svojem vzorcu šolske zgodovine, kakor sem ga zasnoval pri svojih že doslej brez tokratnih težav dovolj številnih objavah (bodisi knjižnih bodisi v posameznih razpravah) o dotlej vse preveč zapo- stavljeni zgodovini koroškega šolstva. Vsekakor pa spada k vsebini tega zapisa, da navedem tudi svoje snovne sklope, kakor so pač po vrsti razporejeni v knjigi. Najobsežnejše je seveda besedilo o zgodovini mislinjske šole od leta 1830 do 1946 in pri tem k osnovnemu vedenju o njej spada dejstvo, da se je vso to dobo imenovala Ljudska šola Št. Ilj. Že omenjeni šoli v Mislinjskem jarku sledijo osnovne šole Dolič (od leta 1859), Paški Kozjak (od 1884) in Završe (od 1839). Vse tri še delujejo kot podružnice Osnovne šole Mislinja. Omenjam še drobec, da je samo v šolskem letu 1947/48 delovala osnovna šola Razborca, vendar le z oddelkom 1. razreda. Preglednost knjige je prikrajšana s tem, da je sicer 2,5 strani dolgo kazalo postavljeno na njen konec, še bolj pa s čudaškim spregledom, da v veliki množici sestavnih enot manjkajo imena piscev. Tu se moramo omejiti le na nekatere prispevke, gotovo pa vsaj na tiste, ki na- daljnjo zgodovino šole sicer brez celovitejšega prikaza nekako vendarle zaokrožajo z osamo- svojitvijo Slovenije, torej od leta 1945 do 1991. Za matično šolo je to pod naslovom Osnovna šola Mislinja po letu 1945 (ki je netočen in preskromen, saj se dejansko pričenja z obdobjem od leta 1941 do 1945) naredila učiteljica zgodovine Marija Koprivnikar, za šolo Dolič vodja podružnice razredna učiteljica Lilijana Sevčnikar, za Paški Kozjak razredna učiteljica Bogo- mira Klinc Vrčkovnik ter o Završah razredna učiteljica Petra Pejovnik. Pri tem je nedvomno opazno, da zgodovinski prispevki o posameznih podružnicah vse preveč zaostajajo za tistim o matični mislinjski šoli. Smotrna izjema pri tem zgodovinskem sklopu je razdelek ‘Učitelji (oziroma Delavci) šole ... danes’, torej v letu 2005; letnico dodajam, ker bi se je pri navedenem naslovu vsekakor bilo bolje izogniti varljivega pomena uporabljenega časovnega prislova. Temeljna besedila o zgodovini in številnih dejavnostih šole pa na vsak način domiselno prekinjajo dokaj pogosti in primerno obsežni navedki iz šolske kronike določenega obdobja, ki pa ostajajo neavtorizi- rani, čeprav se ve, da so zanje kot avtorji odgovorni sočasni ravnatelji osrednje šole ali vodje podružničnih enot. Vedno zanimive prepise iz kronike spremljajo prav tako številni spomini