URN_NBN_SI_DOC-SPMRY4UP

sistem i katalogizacij skih pravil, ki so se razvili do naših časov, prav V osnovnih stvareh velike razlike; enotna term inologija pa je koristna tudi za nadaljnje delo, ki ga je treb a opraviti v duhu konferenčnih sklepov. Organizacijski kom ite za pariško konferenco je v začetku leta 1960 sestavil listo 39 term inov s področja abecednega im enskega kataloga in jo razposlal v razne dežele nacionalnim kom isijam za katalogizacijo, ki so prevzele skrb za ugotovitev ustreznih izrazov v svojih jezikih. K er je bil seznam zasnovan na anglo-ameriški katalogizacijski teoriji in praksi, spričo prej om enjenih razlik prenekatera nacionalna kom isija ni im ela lahkega posla, in to tudi pri narodih s staro in bogato biblio­ tekarsko literaturo; pogostom a je bilo treba poiskati nov izraz ali pa že uporabljenem u izrazu sprem eniti pomen. V konferenčnih dneh je obravnavala term inološko gradivo (v prvotno listo so bili m edtem uvrščeni še nadaljnji term ini) posebna sekcija.2 Na podlagi njenih posvetovanj je bil ob koncu konference ob­ javljen revidiran osnutek liste s term ini v petih jezikih;3 seznam tol­ mači šestdeset pojmov. V zvezi z m ednarodno sprejetim i enotnim i katalogizacijskim i načeli je treba, da nekatere pojm e natančneje opredelim o in jih označimo s prim ernim i slovenskimi imeni. Predvsem je važno, da razbistrim o vrsto pojmov, ki se tičejo ustroja abecednega im enskega kataloga. Gre za pojm e, ki jih kot katalogizacijski term ini izražajo angleške besede entry, reference, heading, in za pojm e, ki so z njim i najtesneje povezani. Abecedni im enski katalog sestoji iz enot z bolj ali m anj natančnim i podatki o bibliografsko sam ostojnih tiskih, ki jih im a knjižnica. Slo­ venska pravila za katalogizacijo,4 sestavljena glede na kataloge v karto­ tečni obliki, označujejo katalogne enote z nazivom »kartotečni list« ali kratko »list« (prim . čl. 1 Pravil). Ne glede n a to, da izraz »(kartotečni) list« pom eni pravzaprav snovno podlago, na katero pišemo (prim . čl. 2 in 3 Pravil), se sam o ob sebi razume, da označba »list« ni prim erna za enote v katalogih, ki nim ajo kartotečne oblike. Strokovne potrebe pa zahtevajo izraz, ki bi se ne om ejeval zgolj na listkovne kataloge, am pak bi zajel tudi enote v katalogih knjižne oblike. Naziv, ki m ore zadostiti tej zahtevi, a h k rati ustreza angleški besedi entry in soznačnim besedam v drugih jezikih, je pač »vpis«. Ta izraz im a podobno funkcijo na ne­ katerih področjih, k jer je že oddavnaj v rabi (npr. v registrih gospodar­ skih podjetij, v m atem atičnih knjigah, v pisarniških delovodnikih), in ga im ajo v razvidu tudi naši slovarji. V bibliotekarski literatu ri srečam o izraz vpis p ri Pirjevcu,5ki ga rabi vsaj v zvezi s katalogi v knjižni obliki. Iz om enjenih razlogov je raba besede vpis v pom enu katalogne (ali