URN_NBN_SI_DOC-SXE2HSP3

so izhajali pod pokroviteljstvom časnikov (Juri s pušo, Brivec, Kmetov p ri­ jatelj, Čuk na palci) in družb (K m etijska družba), tako je tudi v naslednji ali celo v naslednjih dveh dobah. Razlika je m orda le ta, da v drugi dobi, to je m ed obema vojnam a, pripada levji delež koledarjev posebnim družbam , ki jim je izdajanje knjig v kolekcijah, in torej tudi koledarjev, glavna naloga. Na Goriškem smo imeli dve taki družbi, Goriško m atico in Goriško Mohorjevo družbo. V njuno bogato delovanje se tu ne m orem o spuščati. N apisali bi le, da sta vsaka po svojih močeh in v m ejah, ki jim a jih je začrtovalo občinstvo, na katerega sta se obračali, skrbeli, da ne bi bilo niti enega leta, ko bi koledar ne izšel. In to poslanstvo sta opravljali častno in za ceno ogrom nih žrtev, najtežjih, ki m orejo zadeti svobodnega človeka: zapor in konfinacija. Drugo ime, ki se v tej dobi najpogosteje pojavlja, je Jaka Štoka (ozirom a knjigarna in papirnica z njegovim im enom ) te r z njim povezani Vedež. Seveda ne smemo in ne m orem o mimo Nove založbe, ki je izdala tri letnike Jadranskega alm a­ naha, zbornikov, kakršnih prim orski Slovenci poslej nism o več videli in ki so dokaz našega visokega kulturnega stanja tedaj, saj so za to založbo stali dr. Alojzij Bes, dr. Janko K ralj, Ivan Rejec in drugi. Posebno m esto im ajo tudi tu Goriške pratike, ki jih je v pretežni m eri uredil dr. Rado B ednarik in ki so jih izdajale »Goriška straža«, »Sigma« in »Mali list«. Nekoliko čudne, še bolj pa neugodne povojne razm ere so priklicale spet v življenje koledarje Goriške M ohorjeve družbe, ki so edini imeli n ajkrajši pre­ m or m ed vojno (1941—1944), pa tudi Goriško pratiko in celo Vedeža. Vendar so vsi ti poskusi, razen Mohorjeve, kasneje zamrli. Na starih osnovah je tudi, čeprav z novimi im eni in vsebino, zrasel Goriški koledar 1946 in 1947; pozneje je prešel v K oledar Gregorčičeve založbe in še kasneje v K oledar Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje, nato pa se ustavil p ri naslovu Jadranski koledar. Vsi ti so bili nadaljevalci tradicij Goriške Matice. K oledar Goriške M ohorjeve družbe, Jadranski koledar in še tretji, Trinkov koledar, ki se jim a je pridružil zadnje desetletje, so v glavnem sprem ljali in še sprem ljajo prim orske Slo­ vence. Seveda so po priključitvi večjega dela Prim orske k domovini nastale velike sprem em be. Lahko bi rekli, da govorimo sedaj o prim orskih koledarjih le za ozek pas ozemlja, na katerem živi naša narodna m anjšina v Italiji. K ar je izšlo koledarjev na Prim orskem v m atični domovini, je tako m ajhno število in tako nebogljeno, da m orem o govoriti le o slučajnostnih tiskih. Seveda se p ri tem zavedamo, da naše prim orsko ljudstvo sega še vedno po koledarjih, vendar niso ti več »primorski«, temveč splošnoslovenski (Prešernove družbe, Mohorjeve družbe in tu in tam kateri strokovni, npr. dijaški). K er je ta kratki zapisek le okvir za tem eljitejšo študijo o koledarjih, bi bilo treba napisati še nekaj splošnih misli o vlogi in vsebini popisanega gradiva. Če rečem , da so bili m atičini in m ohorjevi (goriški) koledarji nekaj več kot sam o koledarji in to v vsakem pogledu, ne bom verjetno povedal nič novega. Fašistična oblast se je tega dobro zavedala. N ikdar ne bi bila plenila, požigala, rekvirirala, obsojala in skušala na vse mogoče načine uničiti bujno rast prim orskih koledarjev, ko ne bi bila vedela, da se za pojm om koledar skriva pravzaprav slovenska knjiga, bogata slovenska knjiga, čitanka, zbornik, antologija vsega mogočega, vsega takega, k ar je bralca krepilo, da je vztrajal v narodnem občestvu, da ni klonil tudi v dneh najhujšega preganjanja in zati­ ranja, da je visoko ohranil slovensko zavest. K tem u ni pripom ogla sam o vsebina z vseh področij človeškega udejstvo­ vanja, m arveč tudi zunanja oblika in oprem a. Prim orski koledarji, v prvi vrsti m atičin in m ohorjev, so v oprem i m ed vsemi slovenskim i koledarji ne­ dvomno imeli prvo mesto. Sodelovali so Tone K ralj, France Gorše, Lojze Špacapan, A. A. Bucik, M ara K raljeva in drugi. 104