URN_NBN_SI_DOC-SYUAWZ3E

O »zalivanju« predavanj ni bilo nifi misliti, kajti srečanje je bilo m etodološko, strokovno in organizacijsko tako d ob ro pripravljeno, da je bila udeležba vse dni stoprocentna; pa tudi zato, ker te je že pri izhodu iz hotela oblil vročinski val — 38°C, edino senco je nudil le oddaljeni drevored palm v centru mesta. Razmišljanja o A R IS -N E T segajo že v leto 1983. Prav sedaj je napočil pravi tre n utek , ko m orajo arabske države združiti vse svoje znanje in moči za n a p red ek in razcvet regije. In prav A R IS -N E T naj bi bila pobudnica razvoja, zato je bil soglasno sprejet koncept A R IS -N E T , ki je načrtovan kot decentrali­ ziran integriran sistem informacijskih mrež na nacionalni, subregionalni in sektorski ravni. Pokazalo se je, da se je na področju knjižničarstva marsikaj kvalitetno sprem enilo v zadnjih petih letih, vendar pred njim stojijo še zahtevne naloge. Računalniški tokovi silovito oblegajo arabske države, ki se ne bodo mogle izogniti pravi poplavi računalniških sistemov, program ske in strojne oprem e. Trijezičnost program skih paketov (arabščina, a n ­ gleščina in francoščina) pripom ore h konkurenčnosti arabskega sveta na svetovnem trgu. Težave bodo predstavljale vpeljave telekomunikacijskih omrežij, ki so v nekaterih arabskih državah še zelo skromne. Sprejetje enotnih standardov je nujen, a dolgotrajen proces. Arabski načrtovalci računalniško podprtih sistemov se zavedajo, d a je standardizacija osnovni problem pri vzpostavljanju baz podatkov. Visoko stopnjo kom patibilnosti, ki je po trebna za izgradnjo sodobne mreže, dosežem o le z dosledno up orabo standardov. Ni čudno, da so v Tunisu tem problem om posvetili veliko časa in predlagali C C F kot skupni form at za prenos podatkov v arabski regiji. C C F sloni na najbolj sveži inačici standarda ISO 2709— 1981, zajem a pa tudi več drugih standardov. T orej je zanimiv tudi za jugoslo­ vansko knjižničarstvo, saj je predstavljen kot most, ki zajem a vse pom em bne p o d atk e, ki jih p o treb u jejo razni tipi knjižnic, ne le nacio- nalke. Če bi danes želeli pregledati približno 61 obstoječih dom ačih raču­ nalniško podprtih zbirk, bi morali znati kar m nogo program skih jezikov, zatrjujejo strokovnjaki. Tehnološki dosežki prinašajo velike prednosti pri razvoju na vseh ravneh. Vabljive najnovejše program ske in strojne rešitve, standardi in