URN_NBN_SI_DOC-SYUAWZ3E

prenosni formati so nujni sestavni deli om reževanja. Leta 1986 se je v Jugoslaviji začel U N E S C O — GIF’ projekt, da se im plem entira C C F tudi pri nas. V projektu sodeluje šest inštitutov, ki so prikazali rezultate na prvem sem inarju novem bra lani v Z ag re b u , kjer so predvsem želeli razčistiti odnos m ed U N 1 M A R C in CCF. Izvedli so konverzijo U N I M A R C , UN1SIST/RM in Y U W A T (spe­ cializiran informacijski sistem za vodno gospodarstvo) na C C F in o bratno. Z ak ljučujejo , da je to mogoče, da pa zam enjava form ata zah ­ teva tudi dolgotrajnejša privajanja. O bljubljen je zbornik posvetovanja z listo konverzij. K er Alan H o pk in son , avtor C C F, izjavlja, da bo Svetovno zd ru ­ ženje za informatiko in informacije zahtevalo C C F za kom uniciranje na m ednarodni ravni in da bo m o C C F potrebovali, se ne glede na pristoj­ nost sem inarja, skupina »ci-ci-fuj« odloča in priporoča, da bi vsi tisti, ki šele uvajam o avtom atizacijo v knjižnice (še posebno specialne), sprejeli CC F, univerzitetne in nacionalne knjižnice pa U N 1 M A R C , ki so ga sprejele kot obvezni format. O snovni elem enti standardizacije na globalni ravni bi morali biti določeni, ko se bom o, če se b om o, odločali za CCF. Teh tnica se v arabskem svetu nagiba v prid vseh vrst izobraževanja, še p o seb no dopolnilnega šolanja osebja, le tako b odo lahko izrabili prednosti sodobne tehnologije. Č aka jih n ap orna naloga pripraviti učinkovit program za vzgojo upo rab nik a in sestaviti m nogo učbenikov. Kot arabski m odel za dop ol­ nilno izobraževanje ima največ uspehov program Univerze v Musulu. Ker so zasedale vse delovne skupine hkrati v osmih prostorih, sim ultanega p ravajanja ni bilo mogoče organizirati. T a k o je bilo čutiti jezikovne p re p rek e, četudi si znal dva jezika. Vrsta strokovno odlično pripravljenih referatov je bila v arabščni, simultano prevajanje plenarnih zasedanj pa je p o tekalo v angleščini, francoščini in arabščini, vendar so Arabci v odm orih komunicirali v fran­ coskem jeziku. Televizija in arabski dnevnik (A ssabah in El A m al), ki so jih prire­ ditelji sestanka razstavili vsako ju tro , so bogato poročali o našem delu in sklepih delovnih skupin. C e n je n e so bile tudi izkušnje specialnih knjižnic in d o k u m e n ta ­ cijskih centrov izven arabske regije, ki so na pragu vstopa v »računal­ niški kaos« (če vstopajo nezrele, nepripravljene, brez predho dn ih a n a ­ liz), ki p re u čujejo d ružbe n o e k o n o m sk o problem atiko in tehnično sode­ lovanje z državam i v razvoju. 94 K njižnica 32(1988) 1/2