URN_NBN_SI_DOC-T2RGZROZ

Ko je vsak državljan nadzornik DANES Samo Trtnik Zavijanje v folijo Lani decembra je predsednik komisije za preprečevanje korupci- je Goran Klemenčič stopil pred novinarje in zadovoljno napovedal, kako bo področje lobiranja od tega trenutka dalje, ko je začel veljati zakon o integriteti in preprečeva- nju korupcije, urejeno. Včeraj, dobrih osem mesecev kasneje, je manj zadovoljno lahko napovedal, kako redka so poročila državnih organov o obiskih lobistov. Ob tem skomigne z rameni, rekoč: "Svizec zavije čokolado v folijo." Z enakim zadovoljstvom je isti predsednik iste komisije včeraj napovedal delovanje spletne aplikacije za spremljanje izdatkov javnih institucij. Kljub temu je med primeroma ena razlika - ali bo Supervizor deloval kot zamišljeno ali ne, je odvisno predvsem od njegovih uporabnikov, to je javnosti, in ne samo od državnih organov. Vsaka tako velika zbirka podatkov (in to je ogromna zbirka podatkov) je namreč lahko dober pripomoček, a vendarle samo pripomoček za nadaljnje razisko- valno delo. Samo naslajanje nad zneski, ki jih je prejel sosed ali konkurenčna firma, namreč ne prinaša učinkovitega nadzora, prinaša ga samo podrobno raziskovanje teh poslov. V tem pogledu je Supervizor nekakšna nezaupnica ali opozorilo vsem nadzornim institucijam v državi. Čeprav imajo različni državni nadzorni organi (od policije in kriminalistov do raznih uradov in komisij) te konkretne podatke na voljo že več let in zato za njih ta register ni nič povsem novega, še vedno prevladuje vtis, da več gospodarskega kriminala in nepravilnosti odkrijejo ali opozori- jo mediji kot pa te nadzorne institu- cije. Od včeraj dalje pa imajo vsi mediji na voljo dodatni pripomo- ček, lahko bodo nadzorovali tudi nadzornike. Sedaj bo, prosto po Ježku, tudi miličnika sredi ceste nadzoroval policaj. Optimist je tako včeraj ob klikanju po spletni aplikaciji vzkliknil: "Živela transparentnost!" in ob tem pokazal na zneske, koliko je prejela najpogosteje omenjena odvetniška pisarna in koliko znašajo avtorske pogodbe, ki jih je nacionalna televizija do zdaj skrivala. Pesimist pa je zamahnil z roko in zamrmral: "Ja, živela transparetnost, dokler pravi ljudje ne najdejo pravega obvoda." In izbrskal, da po tej aplikaciji NLB od januarja 2003 do danes ni prejela niti evra državnega denarja ter da v njej ni podatkov o izdatkih državne vreče brez dna, imenovane Slovenske železnice. Pa saj, ko že svizec zavija čokolado v folijo, lahko zavije kakšno več. Po objavi Supervizorja državna podjetja že kujejo načine, kako prikriti sumljive posle, če bodo na spletu tudi njihovi "davkoplačevalski"posli. LEVO SPODAJ Komisija za preprečevanje korupcije je pripravila spletna aplikacijo Supervizor, ki pokaže, kam gre denar davkoplačevalcev. Od obrambnega ministrstva za Patrie, od policije za prehrano, od mariborskih sodnikov pa za seksšop VANESSACOKL SAMO TRTNIK Samo klik, dva na internetu, na spletni strani komisije za preprečevanje ko- rupcije, imajo poslej vsi, ki jih zanima, do izdatkov javnega sektorja, torej do toka denarja med javnim in zaseb- nim in s tem do vpogleda v upravlja- nje javnih zadev v državi. Koliko (za blago in storitve) troši državna uprava, bolj natančno: javni sektor, posredni in neposredni proračunski uporabni- ki v vseh treh vejah oblasti pa različni državni organi, občine, javni zavodi, agencije, skladi ..., se zdaj vidi na enem mestu, prek spletnega iskalnika Su- pervizor. To je prvo dejanje projekta Transparentnost. Zbrani so podatki od začetka leta 2003 do avgusta 2011, poslej se bodo mesečno osveževa- li. Spletni naslov: http://supervizor. kpk-rs.si/. Povprečno se na leto porabi 4,7 milijarde evrov javnega, davkopla- čevalskega denarja, so izračunali v protikorupcijski komisiji. Vse te šte- vilke tudi doslej niso bile tajne, toda niso bile zbrane na enem mestu, zdaj pa so. V protikorupcijski komisiji jih vidijo preventivno: da zmanjšajo tve- ganje za slabo upravljanje z javnim de- narjem, za zlorabo oblasti; omejujejo sistemsko korupcijo, nepošteno kon- kurenco, klientelizem v javnem naro- čanju. Na ta način se lahko zdaj vsak, ki ima internet in nekaj časa, spreme- ni v nadzornika porabe proračunskega denarja. Unikatni projekt je to, pravijo v komisiji, ki jo vodi Goran Klemen- čič, a ima tudi pomanjkljivost: ker ne poslujejo prek uprave za javna plači- la, ampak imajo račune pri komerci- alnih bankah, ni podatkov, kako in za kaj trošijo podjetja v državni lasti, kakšen Dars na primer, Slovenske že- leznice ali pa državne banke. Protikorupcijska komisija lahko do teh podatkov pride le, če preverja konkretni sum korupcije. To pa, pra- vijo pri Klemenčiču, ne odpravi legiti- mnega vprašanja, kako (ne)pregledno torej poslujejo te družbe. Ker gre za ob- čutljive osebne podatke, na ogled prav tako niso plačila zdravstvene blagajne, nakazila zdravstvenim zavarovalni- cam, tudi vsa izplačila iz pokojninske blagajne niso vidna. In: ni podatkov o podlagah za posamezna izplačila, kdor jih hoče, jih bo moral od proračunskih uporabnikov terjati po zakonu o do- stopu do informacij javnega značaja. Včeraj 63 milijonov evrov, danes 1,8 milijona Nekaj podatkov spletne aplikacije je javnosti že znanih. Na primer, da je iz ministrstva za obrambo od januar- ja 2003 do danes največ denarja prejel Rotis (dobrih 82 milijonov evrov). Pod- jetje sicer z ministrstvom za obrambo posluje že ves ta čas, a se veliki zneski med njima začnejo obračati šele od konca julija 2009 z nakupom Patrij. Prav tako ni presenetljivo, da je mini- strstvo za promet 88,45 odstotka izpla- čil vsem pravnim osebam namenilo Družbi za avtoceste (Darsu). Presenetljivo pa je lahko, kako očitno je ministrstvo za obrambo do junija 2006 veliko denarja nameni- lo Sistemski tehniki, potem pa vedno manj do aprila 2008, ko so se izplači- la skorajda ustavila. Od poslov za 63 milijonov evrov do poslov za 1,8 mili- jona evrov. Zanimivo je tudi, da mini- strstvo za delo največ denarja izplača Ne lobirajo ali ne poročajo? Podatki o stikih z lobisti pa o po- skusih nedovoljenega lobiranja so tudi del Transparentnosti in sproti se osvežujejo. Toda lobiranci po- ročajo redko, nekateri, na primer lokalne skupnosti, pa sploh ne, ugotavljajo v Klemenčičevi komi- siji, zato je kljub jasni zakonodaji sivo polje nenadzorovanega ne- javnega vplivanja še naprej zelo veliko. Številni ministri, državni sekretarji, direktorji direktoratov, poslanci ter niti en župan ali ob- činski svetnik od konca lanskega leta do danes, sodeč po (ne)obsto- ječih podatkih, niso imeli prav no- benega lobističnega stika niti ne poskusa lobiranja. Ali pa o lobira- nju preprosto ne poročajo, s tem pa kršijo zakon o integriteti in prepre- čevanju korupcije. (va) ljubljanski in mariborski študentski organizaciji, na tretjem mestu (skoraj 11 milijonov evrov) pa je Želva d. o. o., ki se ukvarja z urejanjem zelenic, a je v lasti Zveze Sožitje. Policija kupuje pri najboljšem sosedu Zanimivo je tudi, da največji strošek ministrstva za notranje zadeve ni naje- mna pogodba z Ram Investom, ampak računi Petrola za nakup goriva in ma- teriala. Policija pa več kot pol denarja nameni prehranjevanju: prvih 11 pod- jetij, ki jim je Policija namenila največ denarja, se namreč ukvarja s hrano ali pijačo. Podjetje številka ena na tem se- znamu pa je Mercator, na njem pa so še Panvita, Mesarstvo Anton Čadež, Celj- ske mesnine ... Pri tem pa je vsako na- ročilo pod mejo 4000 evrov, ko spletna aplikacija pokaže namen izplačila. S to aplikacijo pa je moč preveriti tudi, koliko so državni organi poslo- vali s tistimi podjetji, ki so posredno povezana z vodjem tega državnega organa. Tako je, na primer, ministr- stvo za notranje zadeve partnerju Ka- tarine Kresal odvetniku Miru Senici v mandatu te vlade izplačalo 2.139,66 evra. Soproga Gorana Klemenčiča od- vetnica Nina Zidar Klemenčič je od države prejela 102.449,49 evra, od tega v tem mandatu dobrih 75.000 evrov. Največ od RTV Slovenija (18.000 evrov) in v tem mandatu nič od ministrstva za notranje zadeve in nič od komisije za preprečevanje korupcije. Na obrambi so bili lačni Spletna aplikacija pokaže tudi malo poslovanja med mestno občino Lju- bljana in podjetjem Electa, ki je v lasti sinov župana Zorana Jankovica. Mestna občina Koper pa je odvetni- ku Franciju Matozu, ki je tudi odve- tnik župana Borisa Popoviča, plačala slabih 115.000 evrov. Podatki pokaže- jo tudi, da imajo nekatera podjetja pri državi prednost. Tako je Mobitel od države prejel skoraj 26 milijonov evrov, Si.mobil pa dobra 2 milijona. Očitno je tudi, kako je za merjenje javnega mnenja država do vlade Janeza Janše uporabljala skoraj izključno agencijo Ninamedia, vlada Janeza Janše pa pred- vsem agencijo Aragon. Marijana Kan- duti pa je za svetovanje predsedniku vlade Antonu Ropu v 19 mesecih pre- jela 96.500 evrov. Po prejemkih z ma- riborskega okrožnega sodišča (slej ko prej za zastopanje po uradni dolžnosti) je rekorder odvetnik Vladimir Toplak, od leta 2003 je na ta način zaslužil več kot pol milijona evrov. Od ljubljanske- ga okrožnega sodišča sta največ, vsak okrog pol milijona, zaslužila detektiv Janko Trivunovic in izvršitelj Marijan Hojs. In še enkrat mariborsko okrožno sodišče. 55,44 evra so v letu 2010, av- gusta tega leta, porabili v - seksšopu. V ministrstvu za obrambo pa so iz javne blagajne dvakrat vzeli za - pico. Vedno decembra. Prvič 2004., zadnjič 2006. Strošek: 39,39 evra. Znano je tudi premoženjsko stanje predsednika protikorupcijske komisije Gorana Klemenča in popredsednika Roka Praprotnika. (Tit Košir) Kam gre proračunski denar? Top 3 ministrstva Skupni znesek Kdo je prejel največ? Ministrstvo za obrambo 1.298,724.040,90 € Rotis (82,132.093,12 €) Ministrstvo za promet 670,885.477,44 € Dars (593,385.131,53 €) Ministrstvo za notranje zadeve 606,120.656,77 € Petrol (40,272.117,15 €) Top 3 mestne občine Skupni znesek Mestna občina Ljubljana 951,042.186,81 € Mestna občina Maribor 381,023.754,62 € Mestna občina Koper 320,118.046,97 € Nekateri prejemniki Znesek v mandatu Pahorjeve vlade Odvetnik Miro Senica 126.628,94 € Odvetnica Nina Zidar Klemenčič 75.213,59 € Pristop 2,265.465,79 € Spem 121.272,08 € Ultra 703.196,59 € Mobitel 25,817.841,73 € Si.mobil 2,316.887,38 € Petrol 117,195.879,63 € Rdeči križ VEČER 18,738.303,39 € Vir: supervizor.kpk-rs.s i RTV: Pošti, Sazasu in študentskim servisom Pregledna aplikacija Supervizor na razpolago daje tudi natančne podatke o prejemnike transakcij javnega zavoda RTV Slovenija. Samostojna podje- tnica Lorella Flego, sicer med drugim voditeljica oddaje Bleščica, je v obdo- bju zadnjega leta dni (julij 2010 - julija 2011) denimo od nacionalke prejela 60.995 evrov. Oziroma dobrih 5000 evrov na mesec. Nekoliko manj je prejel samostojni podjetnik Bojan Traven, urednik oddaje Pogledi Slovenije, 59.277 evrov. Po razpoložljivih podatkih Supervizorja je Sazas od januarja 2003 od avgusta 2011 z 9,3 milijona evrov drugi največji prejemnik RTV Slovenija. Največ je v dobrih osmih letih namreč prejela Pošta Slovenije, 14,2 milijona evrov. Zanimivi so tudi podatki o transakcijah študentskim servisom. Trem največjim (e-Študentski servis, Študentski servis Maribor, Študentski servis - v stečaju) je izplačala približno 12 milijonov evrov, pri čemer je e-Študentski servis za Pošto, Sazasom, Elektro Primorsko in AVC Group celo peti največji prejemnik transakcij. (jl) Rok Praprotnik ima največ prihrankov K projektu Transparentnost sodi dostop do podatkov o premoženju članov protikorupcijske komisije. Predsednik komisije Goran Klemenčič je sola- stnik približno 170 kvadratnih metrov velike družinske hiše dvojčka na pri- bližno 360 kvadratih parcele v Lukovici, leto gradnje 2007. Premičnin nad 10 tisoč evrov nima, tudi ne bančnih prihrankov doma ali v tujini nad to vsoto, kreditov ali vrednostnih papirjev tudi ne. V prijavo premoženjske- ga stanja je vpisal lastništvo ožjega družinskega člana, Odvetniško pisarno Zidar Klemenčič svoje soproge Nine Zidar Klemenčič. Osnova za dohodnino 2010: 37.696, 75 evra, povprečna neto plača zadnjih treh mesecev: 2250 evrov. Povprečna neto plača Klemenčičevega namestnika Roka Praprotnika v zadnjem trimesečju je 2068,39 evra, pri še eni namestnici Liljani Selinšek je ta številka 1900 evrov. Praprotnikova je polovica 76 kvadratnih metrov sta- novanja v Ljubljani (leto gradnje 1964). Na banki ima 48 tisoč evrov. Prijavil je (so)lastništvo družinskega člana v firmi Propiar, d. o. o.. Osnova za izračun dohodnine 2010: 22.313, 34 evra. Liljana Selinšek je prijavila 90 kvadratov veliko stanovanje (letnik 2002), parkirno mesto in solastništvo 56 kvadra- tov stanovanja (letnik 1963), vse v Mariboru. Na banki več kot 10 tisoč evrov nima, ima pa približno 41 tisoč evrov dolgoročnega kredita in je porok za približno 124 tisoč evrov stanovanjskega posojila. Danilo Selinšek, prevoz- ništvo, proizvodnja, trgovina in storitve, s. p., Maribor je firma ožjega dru- žinskega člana. Osnova za dohodnino 2010: 37.631,55 evra. (va)