URN_NBN_SI_DOC-T2RGZROZ

Bo Tomaž Orešič (na sliki z ženo Tijano Orešič Barač in Katarino Kresal) tvegal in z direktorskega mesta v multinacionalki odšel v manjšinsko vlado, ki jo še čaka glasovanje o zaupnici? (Igor Napast) Tomaž Orešič za gospodarskega ministra? Menedžer, mariborski županski kandidat LDS za Večer: "Ni čas za umikanje od odgovornosti, omenjanje mojega imena ni presenečenje." Erjavec napovedal, da bo Desus glasoval proti zaupnici vladi MATIJA STEPIŠNIK Kolegij predsednika SD in šefa devete slovenske vlade Boruta Pahorja, ki je z najtesnejšimi sodelavci razpravljal o petih novih ministrih in predsedniku državnega zbora, pa tudi o nadaljnjih protikriznih ukrepih in rebalansu proračuna, ni prinesel končnih odlo- čitev. O tem, kako bosta SD in LDS za- polnila ministrski zbor, v katerem je zdaj manjka pet članov, naj bi sodbo dalo petkovo predsedstvo SD, dotlej pa bo Pahor vodil pogovore z možni- mi kandidati. Na spletu smo že včeraj objavili vest, da je v igri za ministra za gospodarstvo poslej tudi Tomaž Orešič, direktor multinacionalke EFT Group za Srednjo in Vzhodno Evropo, ki je informacijo potrdil. Ta 41-letni Mariborčan, član LDS, s katero je šel 2010 na županske volitve, je tako za Večer dejal: "V naslednjih mesecih je pred mi- nistrstvom za gospodarstvo nekaj zelo pomembnih nalog in odlašanje ali umikanje od odgovornosti lahko Slovenijo veliko stane. Glede na to, da sem v vlogi usklajevalca strankinega gospodarskega programa, omenjanje mojega imena kot kandidata za mini- stra ni presenečenje." Kacin: Razbijanje levih strank? Nič novega! Danes popoldne zaseda svet LDS, kjer bo Katarina Kresal po odstopu z mesta notranje ministrice preverjala podporo v stranki. Pričakovati je, da bo dobila zaupnico, četudi je njen protikandidat z zadnjega kongresa Blaž Kavčič po- zival k razrešitvi. Včeraj mu je odgovoril evropski poslanec Jelko Kacin in dejal, da razbijanje levosredinskih strank ni nič novega: "V tem trenutku bi bilo bolje razmišljati kako kje kaj omogočiti, kot pa kako koga onemogoči- ti. Bolje bi bilo, da bi Kavčič energijo usmeril v bolj pereče probleme. Nisem mandatar, a v tej luči se mi zdi prej primeren za morebitnega novega mini- stra za gospodarstvo." (mst) Po naših informacijah je Orešič, ki ga je kajpak predlagala Katarina Kresal, prvakinja LDS, resna opcija. Slišali smo tudi neuradne namige, da nad njim niso navdušeni nekateri energetsko vplivni krogi v SD, pred- vsem zagriženi branilci Teš 6. A po drugi strani je Orešič pri tem projek- tu dovolj pragmatičen: nad njim sicer ni navdušen, a se ni goreče postavljal proti. Orešič je z SD malo že sodeloval tudi pri pripravi alternativnega vla- dnega programa. V vladajoči stranki jih je nekaj, ki bi prej stavili na Ro- berta Lična, gospodarstvenika, ki je bil v Pahorjevi predvolilni alternativ- ni vladni ekipi. A Orešič ima po naših podatkih boljše možnosti, četudi naj bi imel Pahor nekatere pomisleke. Na kolegiju pogovorov s Kresalovo včeraj Pahor ni komentiral. Po naših podat- kih si sicer Pahor želi s prenovljeno ekipo pokazati svežino, kar pomeni, da ne želi "klasičnih kadrov iz stran- kine rezervne armade." Seveda pa je "sveže ljudi" v tem trenutku težko pre- pričati, da pridejo v politiko. Na ministrstvo za notranje zadeve naj bi tako Pahor najraje videl nekoga od zunaj, ki še ni bil povezan s tem re- sorjem ali policijo. Bolj kot ne je jasno, da je iz igre padel Rado Bohinc, ki se ga je omenjalo v kombinacijah za javno upravo. Včeraj je dejal, da po- nudbe ne bi sprejel, četudi bi jo dobil. Pri resorju za kulturo naj bi imel največ možnosti Jožef Školč, ki je zdaj tam državni sekretar. Nekateri krogi v SD v teh povezavah še naprej omenjajo Majdo Potrata, poslanko in podpred- sednico v Pahorjevi stranki. Ljubo Germič, poslanec LDS, pa naj bi imel kot kandidat za predsednika DZ tudi podporo v SD in je blizu nominacije. Medtem tudi v ostalih strankah poteka razprava, ali naj podprejo kan- didata za naslednika Pavla Gantarja, rebalans proračuna in predvsem mi- nistrsko peterico, od česar bo odvi- sno, ali bo Pahorjeva vlada padla. Za zaupnico je dovolj sicer že navadna večina v DZ. Včeraj je Karl Erjavec, vodja Desusa, sporočil, da njegovi po- slanci ne bodo podprli zaupnice Pa- horju, prav tako ne rebalansa, bodo pa za predsednika DZ. Kljub temu Er- javec računa, da bo Pahor zaupnico dobil, saj se "veliko poslancev boji za svojo prihodnost in bodo nekateri pre- prosto manjkali." SD in LDS lahko zelo verjetno računata še na podporo SNS, manjšincev in nepovezanih poslancev. Od SDS, SLS in Zaresa se pričakuje, da bodo glede na svoja stališča proti. Merklova in Pahor o evru in Zahodnem Balkanu Nemška zvezna kanclerka Angela Merkel prihaja v nedeljo na povabilo predsednika vlade Boruta Pahorja na delovni obisk v Slovenijo. Najmočnejša evropska političarka priha- ja v Slovenijo ob 20-letnici samostojnosti, letos pa mineva tudi 20 let od vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slo- venijo in Nemčijo. Namen obiska je v prvi vrsti krepitev prijateljskih odnosov in nadgradnja že tako intenzivnega političnega dialoga med državama, poglobitev gospodar- skega sodelovanja med državama ter izmenjava pogledov o gospodarski in finančni krizi, so sporočili iz kabineta pred- sednika vlade. Pogovori bodo tekli tudi o aktualnih vpra- šanjih, s katerimi se soočata Evropska unija (EU) in širša mednarodna skupnost, pri čemer bo največ pozornosti na- menjeno razmeram v evroobmočju in o nadaljnjih korakih za okrepitev evra in vzpodbuditi gospodarske rasti v EU. Merklova bo po "mini balkanski turi" v Zagrebu in Beo- gradu s Pahorjem izmenjala poglede o razmerah na Zaho- dnem Balkanu. (ue) ^msiM-y. p* i Ur, DRAGO SENICA Mislim, da sva lahko brez skrbi, kajti, če se ne motim, imava nekje celo slovenski potni list ... Bohotenju javnega sektorja ni videti konca Kljub zavezi o enoodsto- t n em letnem znižanju zaposlenih se je število zgolj v pol leta povečalo za 2258 javnih uslužben- cev. Največ v zdravstvu, vzgoji in izobraževanju, a tudi v državni upravi niso nedolžni URŠKA MLINARIČ Podatki o številu zaposlenih v javnem sektorju kažejo, da bi bilo nujno spre- jeti predlog novele o interventnih ukrepih, ki jo je vlada pred počitnica- mi poslala v parlament in s katerim želi začasno prepovedati zaposlova- nje za celotni javni sektor, od držav- ne uprave, policije, vojske, pa tudi med največjimi zaposlitvenimi grešniki, in sicer v zdravstvu, vzgoji in izobraže- vanju in socialnem varstvu. Podatki Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) namreč kažejo, da se je samo od januarja do junija letos število zaposlenih v javnem sektorju zvišalo za 2258 oseb, kar pomeni, da je bodisi neposredno bodisi posredno iz prora- čuna plačo junija prejemalo 160.310 javnih uslužbencev. Za njihove plače je bilo potrebno junija 294 milijone evrov, medtem ko je povprečna bruto plača znašala 1836 evrov. V pol leta so bili sicer najbolj "po- tratni" glede zaposlovanja v zdravstvu, kjer so zaposlili čez 700 ljudi, skoraj 500 pa so jih zaposlili tudi v vrtcih in izobraževalnih ustanovah. Kljub temu pa tudi v državni upravi niso povsem nedolžni, saj se je število za- poslenih v pol leta zvišalo za 248 oseb; tako so v policiji v pol leta zaposlili 85 ljudi. Povprečna bruto plača 8771 za- poslenih v policiji je bila 1690 evrov. Obrambno ministrstvo je sicer v tem obdobju zmanjšalo število zaposlenih za 42, a so hkrati v vojski zaposlili 80 oseb. Povprečna junijska bruto plača zaposlenih v vojski je bila 1661 evrov. Tudi na republiški upravi za zaščito in reševanje so dobili 29 novih javnih uslužbencev, 40 pa se jih je zaposli- lo v republiški upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, kjer je povprečna plača prav tako bila nižja od povpre- čja v javnem sektorju, in sicer 1627 evrov bruto. Deset zaposlenih je pri- delala tudi agencija, ki je v zadnjih mesecih medijsko najbolj na udaru, in sicer Agencija za upravljanje kapi- talskih naložb (AUKN), kjer pa je bila povprečna plača 2969 evrov, najvišja pa 5292 evrov. Med redkimi, ki jim je v tem obdobju uspelo znižati število za- poslenih je prometno ministrstvo, in sicer za 28 oseb ter agencija za kme- tijske trge in razvoj podeželja, kjer se je delovno razmerje končalo dvajse- tim osebam. Štirje pa so se poslovili v generalnem sekretariatu vlade, kjer je bila povprečna bruto plača zaposle- nih 2041 evrov. Enemu zaposlenemu se je odrekel tudi kabinet predse- dnika vlade, kjer je povprečna plača 3074 evre, medtem ko je najvišja, in sicer premiera Boruta Pahorja, 6102 evra bruto. Ni pa to najvišja junijska plača v javnem sektorju. Predsednik vlade Pahor je s svojo plačo šele na 24. mestu, prvi dve, in sicer 8274 in 8142 evrov bruto pripadata direktorju bol- nišnice za ženske bolezni Postojna ozi- roma direktorju Bolnišnice za ženske bolezni in ginekologijo Kranj. Sledi predsednik ustavnega sodišča s 8105 evri bruto, nato pa se vse do štirinaj- stega mesta vrstijo direktorji zdra- vstvenih domov. Število zaposlenih v javnem sektorju' Naziv proračunskega porabnika 1. 1. 201 1. 6. 201 Razlika nevladni proračunski porabniki 887 924 +37 vladne službe 1251 1262 +11 ministrstva in organi v sestavi 28.192 28.440 +248 občine 4708 4831 +123 pravosodni proračunski porabniki 4835 4912 +77 vzgoja in izobraževanje (vrtci, šole) 57.239 57.727 +488 zdravstvo (bolnišnice, zdravstveni domovi) 31.620 32.363 +743 socialno varstvo 11.042 11.261 +219 agencije 742 808 +66 Skupaj (celotni javni sektor) 158.052 160.310 +2258 *Izbrali smo le nekatere proračunske porabnike. V E Č E R Vir: Ajpes