URN_NBN_SI_DOC-T2RGZROZ

Rekli so Alenka Avberšek, GZS: "Še izvozno gospodarstvo, ki je edino gonilo gospodarske rasti, bi ob novi rece- siji izgubilo kondicijo. Domači trg, kjer so gradbeništvo in z njim po- vezane dejavnosti v kolapsu in kjer se z rebalansom proračuna odpra- vlja že vrsta začetih naložb, pa niti po naključju ni pripravljen na nov udarec. Plačilna disciplina naj bi se po nekaterih podatkih finanč- nega ministrstva izboljševala, a je to daleč od stanja v poslovnih knji- gah. Finančna podbilanca, torej prevrednotenja, stroški financira- nja prezadolženega gospodarstva, finančni odhodki in drugo je bila konec leta 2010 ravno za toliko ne- gativna - 2,1 milijarde evrov -, za kolikor je bila poslovna bilanca po- zitivna. Slika tako nikakor ni taka, da bi lahko politika trdila, da smo pripravljeni na novo recesijo. Na- sprotno: nad tem smo lahko zelo zaskrbljeni." (Finance) Pri kravi v Savinjski dolini niso odkrili BSE Nacionalni veterinarski inštitut s potr- ditvenimi testi na bolezen norih krav (BSE) pri deset let stari kravi v Savinjski dolini ni potrdil bolezni. Veterinarska uprava bo zato ukinila vse ukrepe na gospodarstvu, kjer je bil prejšnji teden postavljen sum na to bolezen. Nacio- nalni veterinarski inštitut je prejšnji teden s hitrim postmortalnim testom postavil sum na BSE pri deset let stari kravi, skoteni v Sloveniji in zaklani pri rednem zakolu. Šlo je za kravo z ene od kmetij v savinjski regiji, kjer sicer redijo 47 glav govedi. Veterinarska uprava je na kmetiji izvora in v klavnici, v kateri je bila sumljiva žival zaklana, izvedla predpisane ukrepe, s potrditvenimi testi pa ovrgla sum na BSE. (sta) Smrt otroka Zaradi posledic okužbe s pitno vodo naj bi v občini Loška dolina umrl otrok, je poročala POP TV. Po neura- dnih informacijah naj bi bila pitna voda fekalno onesnažena. Na poli- cijski upravi Ljubljana so potrdili, da zbirajo obvestila in opravljajo druge aktivnosti za razjasnitev okoliščin, o ugotovitvah pa bo obveščeno pristoj- no tožilstvo. (sta) VOX POPULI Boste spremljali porabo proračunskega denarja preko spletne strani protikorupcijske komisije? Da Ne www.vecer.com Odgovor na prejšnje vprašanje Ali težko prenašate vročino? 64 % Da 36 % Ne Število glasov: 395 "Lovci na glave" izbrali^ kandidate za vodenje SŽ V ožji izbor za predsednika uprave holdinga Slovenske železnice, ki bo zaživel s koncem meseca, se je uvrstilo šest kandidatov in ena kandidatka, ki bodo svoje programe za vode- nje preoblikovane družbe danes predstavili njenemu nadzornemu svetu VASJA JAGER Slovenske železnice, ki s septembrom postajajo holding, novega šefa, ki bo nasledil sedanjega generalnega di- rektorja Gorana Brankoviča, tokrat ne iščejo z razpisom, pač pa preko lju- bljanske družbe za pomoč pri izboru kadrov Profil. Slednja je opravila pogo- vore z več kandidati in kandidatkami, nakar so v ožji izbor uvrstili sedmeri- co, o kateri bo danes razpravljala ka- drovska komisija nadzornega sveta SŽ skupaj s predstavnikom Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) Robertom Bičkom. Kot smo izvedeli iz dobro obve- ščenih virov, so se med sedmerico, iz katere bo izšel novi šef ali šefica naci- onalnega železniškega operaterja uvr- stili Janko Šteharnik, Slavko Kanalec, Marjana Novak, Jože Petrovič, Bojan Rajtmajer, Anton Majzelj in, kot smo napovedali prejšnji teden, Ervin Pfe- ifer. Vidna imena slovenskega gospodarstva Ravno slednji naj bi imel zaenkrat največ možnosti, da bi zasedel stol- ček prvega železničarja, pri čemer njegovemu morebitnemu imenova- nju menda nasprotujejo posamezniki Slovenske železnice naslednika direktorja Gorana Brankoviča ne iščejo z razpisom, pač pa preko ljubljanske družbe za pomoč pri izboru kadrov Profil. (Marko Vanovšek) blizu vodstva NLB, ki ga je Pfeifer svoj čas kot vodja Upravljavskega centra za ekonomiko opozarjal na določene nepravilnosti v banki. Tako naj bi si največ nasprotnikov nabral s svojimi revizijami projekta gradnje poslovne- ga kompleksa v Sarajevu, v katerem je NLB kljub njegovim opozorilom iz- gubila na desetine milijonov evrov. Pfeifer je bil menda pred časom tudi kandidat za prevzem funkcije pred- sednika uprave Intereurope, vendar naj bi ocenil, da pri prestrukturira- nju podjetja ne bi imel podpore starih vodstvenih struktur na čelu z Erne- stom Gortanom, zato je odstopil od kandidature. Morda najbolj zveneče ime med sedmerico je nekdanji dolgoletni di- rektor Mobitela Anton Majzelj, ki ima danes lastno svetovalno podjetje, po političnih preferencah pa naj bi bil blizu stranki Zares. Iz nasprotnega političnega spektra prihaja šef jeseni- škega Acronija Slavko Kanalec, ki je še na lanskih lokalnih volitvah kandi- diral na listi stranke Nova Slovenija. Bojan Rajtmajer je javnosti znan kot dosedanji direktor Palome, ki se po- slavlja s položaja; ob prihodu na čelo podjetja leta 2008 so ga povezovali z SDS Janeza Janše. Korošec Janko Šte- harnik je do leta 2008 vodil Iskraeme- co (kjer so se ob prodaji egiptovskim lastnikom pojavili očitki o izplačilu milijonskih provizij neznanim posre- dnikom), kasneje je prevzel Teleko- mov spletni portal Najdi.si, sedaj pa ima svetovalno podjetje Efikom; po naših informacijah naj bi se Šteharnik zadnja leta posvečal proučevanju pre- strukturiranj podjetij in finančne sa- nacije, posebej impresiven pa naj bi bil program za železnice, ki ga je sestavil že pred časom. Danes predstavitev programov Javnosti je dobro znana tudi nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za promet Marjana Novak, ki danes vodi Rimske terme pri Laškem; Novakova je kriminalistom prijavila prejšnje vod- stvo Term in bivšo direktorico Vegrada Hildo Tovšak zaradi suma napihova- nja cen preko fiktivnih računov, s čimer naj bi državo zavedli v izplačilo 3,5 mi- lijonov evrov evropskih nepovratnih sredstev. A kot smo poročali v Večeru, je Novakova s prijavami zgolj prehitela Vegradovega podizvajalca Andreja Ve- senjaka, ki mu Terme kljub domnevno pravno veljavnim pogodbam še vedno dolgujejo 426.000 evrov za opravljeno delo. Njeno kandidaturo za predsedni- co uprava železniškega holdinga naj bi podpirala predvsem članica nadzorne- ga sveta SŽ Branka Neffat. Vsi kandidati naj bi danes opravi- li razgovore s predstavniki nadzorne- ga sveta SŽ in AUKN in jim predstavili svoje programe za vodenje in sanacijo novega holdinga. Na podlagi predsta- vitev bodo nadzorniki SŽ, ki jih vodi Igor Zajec, do ponedeljka izbrali po njihovem mnenju najprimernejšega kandidata, njihov izbor pa mora po- trditi še AUKN. Novi predsednik ali predsednica uprave holdinga SŽ si bo lahko izbral še dva člana uprave, četrti pa bo izbran kot predstavnik zaposle- nih. Se bodo sodni postopki spet daljšali? Primer Satex je ponovno pred sodiščem, odločba ustavnega sodišča, po kateri še ni zastaral, pa je pridelala za pravno varnost p o m e m b no vprašanje: kako dolgo sme (novo) sojenje trajati, da se ne obrne v nedopustno dolgo VANESSA COKL Dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe, ta zastaralni rok je za novo soje- nje zapovedal novi kazenski zakonik. Nič več, nič manj. Toda: ustavno so- dišče je v začetku poletja odločilo, da ta rok pravzaprav ni absoluten in da se zastaranje ne zgodi v vsakem primeru po dveh letih. Rečeno drugače: skozi stranska vrata je v prakso pripeljalo relativno (ne)zastaranje. Absolutno neomejen zastaralni rok, tako temu pravi vrhovni državni tožilec Hinko Jenull. To pa, opozarja, ne poveču- je niti zaupanja v pravo niti predvidljivosti kazenskega pregona. Nasprotno: ustavno sodišče je izbralo široko pravnotehnično interpretacijo kazenskega zakonika, s tem pa je odprlo možnost povsem arbitrarne- ga določanja, kako dolgo sme (novo) sojenje trajati, da se ne obrne vnedopustno dolgo. Zastaranje ne teče, ko se sojenje ne sme začeti ali pa ne nadaljevati oziro- ma ko je storilec nedosegljiv za držav- ne organe, so odločili ustavni sodniki. Pod očitno zelo široko razumljeno ne- dosegljivost so pospravili beg, skriva- Hinko Jenull: Zastaralni rok novega sojenja se spreminja v absolutno neomejenega. (Robert Balen) nje, bolezen in "podobne okoliščine, ki sojenje onemogočajo". To pa je bila zelena luč za pravkaršnji start ponov- nega sojenja v zadevi Satex na mari- borskem okrožnem sodišču. Trinajsto leto se že ta primer vrti po slovenskem pravosodnem sistemu. In se bo še. Pri čemer je že po prvih urah očitno, da se bo v sodni dvorani godila bitka, na primer med sodnico in odvetniki, za interpretacijo: koliko še manjka do za- staranja, ali ni komu od obtoženih čas za sodbo vendarle že potekel ... Sklep: ne mislijo vsi pravniki tako kot ustav- ni sodniki, od katerih je eden, dr. Mitja Deisinger, novi kazenski zakonik celo pisal. In: vtis je, da odločba ustavnega sodišča odpira vrata - namesto enotni sodni praksi - fakultativnemu raču- nanju od ene do druge sodniške halje, koliko časa je v kakšnem postopku ostalo do zastaranja in kako dolgo se obtožene še sme klicati na sodišče. To pa ni smer v pravno predvidljivost. V sojenje v razumnem roku tudi ne. Čeprav ima zakonodajalec precej proste roke, ko piše zastaralna pravi- la, bi se bilo ustavno sodišče moralo Ciril Ribičič: Sistem kazenskega pregona prilagajajo dolgotrajnemu sojenju. (Robert Balen) že v preteklosti postaviti bolj odločno na stran pravne varnosti in upoštevati, da je treba določbe o absolutnem za- staranju dosledno spoštovati, za Večer ocenjuje nekdanji ustavni sodnik, stro- kovnjak za ustavno pravo dr. Ciril Ri- bičič. Zato se mora, pravi, strinjati s kritiki, da ustavno sodišče zelo široko razlaga možnosti za podaljševanje za- staralnih rokov. Še več: po Ribičiču se pri nas na račun jamstev, ki pripada- jo obtoženim, popušča pod zahteva- mi, naj bo kazenski postopek na vsak način učinkovit. Sistem kazenskega pregona se prilagaja dolgotrajnemu sojenju, namesto da bi bilo nasprotno. Čas sojenja bi se moral (s)krajšati, ne pa da se daljšajo in zelo svobodno, široko razlagajo zastaralni roki. Kakor je, ko je bil še ustavni sodnik, Ribičič napisal v eno od svojih ločenih mnenj: zako- nodajalec ni dolžan določiti roka abso- lutnega zastaranja, ko ga določi, pa je obvezen za vse državne organe. "Dve leti zagotavljata sojenje v ra- zumnem roku," je kratek kazensko- pravni teoretik in praktik dr. Zlatko Dežman. Že pred leti se je ubadal s tem, Zlatko Dežman: Dve leti zagotavljata sojenje v razumnem roku. (Robert Balen) ali tudi razveljavljena pravnomočna sodba prekine približevanje kazen- skega pregona zastaranju. V zdajšnji odločbi ustavnega sodišča ga je zmo- tila predvsem omemba bolezni kot ra- zloga, da obtoženega ni na sodišče in (ponovno) sojenje zato ne teče, s tem pa se, tako pravijo ustavni sodniki, pre- trga tudi staranje sodnega postopka. Sposobnost obdolženca za obrambo je temelj pravičnega postopka, opozarja Dežman. "Če sodišče s pomočjo izve- dencev ugotovi, da obdolženi te spo- sobnosti nima, je to procesna ovira, ki onemogoča nadaljevanje kazenskega postopka, saj je kršitev obdolženčeve pravice do obrambe absolutno bistve- na kršitev zakona, ki ima za posledico razveljavitev sodbe po uradni dolžno- sti." Da bi bil med odsotnostjo zaradi bolezni in nedosegljivostjo državnim organom kar preprosto enačaj, se prav- nik Dežman ne strinja, "saj gre vendar za opravičljiv razlog", ta pa za obdol- ženca ne more imeti negativnih kazen- skopravnih posledic. Ni isto, pravi, če na zatožni klopi kdo manjka zato, ker je na begu, ali zato, ker je bolan.