URN_NBN_SI_DOC-T2RGZROZ

Rekordna izguba podjetja Žurnal media je bila leta 2008 z 9,2 milijona evrov, leta 2009 pa je znašala 6,4 milijona evrov, skupna izguba pa naj bi znašala več kot 20 milijonov evrov. (Robert Balen) Brezplačniki: kriva kriza ali poslovni model? V avstrijski Styrii vztrajajo, da bo projekt brezplač- nika Žurnal24, ki je lani, podobno kot prejšnja leta, pridelal za več kot pet milijonov izgub, ven- darle uspel, in podpirajo ponedeljkovo odpuščanje zaposlenih FRANJA ŽIŠT SMS, taksi, Ljubljana, odpoved - takole so si, kot smo že poročali, v ponede- ljek sledili dogodki v časopisni hiši, ki izdaja brezplačni dnevnik Žurnal24 in tednik Žurnal. Dvanajst redno za- poslenih in še vsaj toliko honorar- nih sodelavcev družbe Žurnal media je pristalo na cesti. Medtem ko se je v Ljubljani odvijalo množično odpu- ščanje ustvarjalcev časopisa, v avstrij- skem matičnem podjetju Styria Media Group AG, ki je v Žurnal vstopilo leta 2007, dogajanja niso komentirali. "Kot vemo vsi, slovensko gospodarstvo pluje skozi divje vode in tudi medij- ska dejavnost je s tem prizadeta. Prav tako se soočamo z možnostjo nove ekonomske krize. Kljub temu pa osta- jamo povezani s Slovenijo in smo se zavezali k uspešnemu poslovanju pri vas," pa je včeraj na naša vprašanja o dogajanju v Žurnalu odgovoril predse- dnik uprave Styria Media Internacio- nal AG Klaus Schweighofer. Da bi na srednji in dolgi rok pod- prli "uspešen zagon" podjetja pri nas, bodo morali povečati prizadevanja in eden izmed teh ukrepov je po besedah Schweighoferja tudi ponedeljkovo odpuščanje delavcev. "To predstavlja varnost za večino delovnih mest, pri- speva k uspehu na medijskem trgu in vodi do velikega potenciala, ki ga vidimo na slovenskem trgu. Zatorej v celoti podpiramo omenjeno deja- nje in stojimo ob strani zaposlenim," pravi predsednik uprave. "Še posebej zanimiv je odgovor, da podpirajo za- poslene," ob sporočilu Schweighoferja ironično pravi ena od zdaj že nekda- njih novinark brezplačnika. Rdeče številke in stavke Styria je "ena najuspešnejših zalo- žniških hiš v centralni in vzhodni Evropi", je prepričan Schweighofer, ki dodaja, da je Žurnal media tako že v začetni fazi prevzelo prvo mesto med časopisi v Sloveniji, saj je z nekaj več kot 400 tisoč bralci dnevno "prevla- dujoč časopis". A številke o poslovanju podjetja ne potrjujejo navedb o uspe- šnosti projekta. Lani naj bi družba imela za 5,8 milijonov evrov izgube, letos bi ta, brez ponedeljkovih ukre- pov, znašala 4,8 milijonov evrov. To so le neuradni podatki, saj poslovno po- ročilo družbe še ni javno objavljeno. Podatki v spletnih poslovnih registrih za minula leta pa kažejo, da celotni prihodki podjetja sicer naraščajo, a je izguba še vedno visoka. Rekordna je bila leta 2008 z 9,2 milijona evrov, leta 2009 pa je znašala 6,4 milijona evrov, skupna izguba pa naj bi znašala več kot 20 milijonov evrov. Avstrijska Styria, ki obvladuje dnevnike, tednike in revije v Avstriji, na Hrvaškem in pri nas, tu ima v lasti med dnevnimi časopisi Žurnal24 in v solastništvu Dnevnik, se je s teža- vami hčerinskih družb v medijskem prostoru že srečala. Letos spomladi so stavkali zaposleni v Večernjem listu, "medijskem motorju sodobne Hrva- ške", ker je uprava zavračala podpiso- vanje kolektivne pogodbe. Stavkajoči so bili nezadovoljni zaradi večkratne- ga zniževanja plač, krčenja socialnih pravic in zaradi poslovne strategije medijske hiše. Plačljive vsebine Morda pa se, da bi preprečili propad Styrie pri nas, Žurnalu24 in njegovi te- denski različici obeta podobna usoda kot hrvaškemu sorodnemu 24sata, ki se je hitro zavihtel med najbolj brane časopise, a tudi prej kot Žurnal upravičil vložek podjetja. "Kokoš, ki Styrii prinaša zlata jajca", je o 24sata lani jeseni dejal nekdanji predsednik uprave Horst Pirker. Pred krizo zasta- vljen poslovni model, na katerem so temeljili brezplačniki kot je Žurnal, je bil odvisen od prihodkov oglaševa- nja, ti pa so v zadnjem času drastično upadli. Za hrvaški 24sata je potrebno od- šteti štiri kune in špekulira se, da naj bi že jeseni Slovenci za zdaj brez- plačno jutranje branje odšteli po 40 centov. A o tem uprava Žurnal medie zaenkrat ne ve nič. Kot ni o odpušča- nju menda vedela nič tudi pred pet- tedenskim kolektivnim dopustom zaposlenih, kot je glavni urednik in predsednik uprave Žurnal media Goran Novkovic v ponedeljek zatr- jeval delavcem. Češ, da vse še ni bilo "popolnoma predelano" in vsi scena- riji še niso bili preigrani. Morda o pla- čljivosti časnika molči iz podobnih razlogov. Sekolec molči, na vrsti je sodni svet Po napovedih bo sodni svet danes sprejel mnenje o kandidaturi pravni- ka dr. Jerneja Sekolca, strokovnjaka za mednarodno (trgovinsko) arbitra- žno pravo z dolgo in ugledno kariero pri OZN, za slovenskega arbitra v bo- dočem arbitražnem sodišču za sloven- sko-hrvaško mejo. V tem postopku mora mnenje pridati še vlada, potem pa bo na vrsti predsednik republike, zgolj on lahko kandidatovo ime pošlje državnemu zboru v potrditev. Po do- sedanjih odzivih na Sekolčevo prijavo - niti stroka niti politika mu ne odre- kata visoke kompetentnosti - je malo verjetno, da ga dr. Danilo Türk ne bi predlagal. Toliko bolj, ker se je neu- radno razvedelo, da je državna stran, da bi se prijavil, lobirala pri izkuše- nem Prekmurcu s prvo službo v Ma- riboru, na tukajšnji univerzi, zdaj pa že desetletja z domačim naslovom na Dunaju. Sekolec ni strokovnjak za po- morsko pravo, a to za arbitražo o meji naj ne bi bilo odločilno, pravijo pozna- valci. Predvsem bo zelo pomembno znati delati v arbitražnem tribunalu, sem pa sodi tudi nedvoumni medna- rodni ugled arbitra. Če bo šlo po pred- videvanjih, bi poslanci o arbitru lahko glasovali že septembra. Dokler izbirni postopek ni zaključen, dr. Jernej Seko- lec ne daje izjav. Misli, da ni dobro, da bi se oglašal v času, ko državni organi oblikujejo svoja stališča, je svoj molk pojasnil za Večer. (va) ODMEV DRAGICA KORADE Ne komunizem, ne kapitalizem, nas bo uničil žurnalizem. Kaj je žurnali- zem, smo lahko v ponedeljek spremljali na Žurnalu, kjer so se zaradi "težkih gospodarskih razmer" po kratkem postopku znebili okoli 30 nič hudega slutečih novinarjev in sodelavcev. Direktor in odgovorni urednik Goran Novkovič, ki ga je nacionalna televizija povzdignila v političnega analitika, je to brezobzirnost ideološko opremil s kratko zgodbo o uspešni prenovi brezplačnika, ki bo po ukinitvi regijskih izdaj izhajal samo na nacionalni ravni. Kar je ta zgodba na empirični ravni pustila za seboj, je zavest poraza. Na to zavest, ki jo je poskušalo pripeljati do ogorčenja s svojo protestno izjavo samo Društvo novinarjev, so vplivale vsaj tri stvari. Najprej seveda spoznanje, da ugledni tuji lastniki, kamor se uvršča avstrijska Styria, ki je lastnica Žurnala, rešujejo svoje dobičke enako surovo kot naši "tranzicijski bogataši": z odpuščanjem torej. Graška škofija, ki je lastnica Styrie, je samo dan po tistem, ko je papež v Madridu domu in svetu naročal, da je "dajanje prednosti ljudem pred kapitalom" edina pot iz gospodarske krize, v Ljubljani pokazala, kako v resnici funkcionira ta formula: ljudem, ki so v ponedeljek gladko izgubili prednost pred kapitalom, včeraj v Žurnalu niso posvetili niti besede. O resničnih razmerjih med človekom in kapitalom pod okriljem uglednega cerkvenega lastnika, ki je s svojo idejo, da je novinarstvo samo nadaljevanje oglaševalske politike tako ali tako deformiral slovenski medijski prostor, nam morda kaj pove tudi dejstvo, da na Žurnalu niso imeli sindikata. Tudi če si ne mislimo nič dobrega o sindikatih, je to podatek, ki omogoča določen uvid v bedo, ki vlada v slovenski medijski industriji. Kar to bedo samo še dodatno ilustrira, so dobro plačani medijski pavi, ki jim ne pade niti na kraj pameti, da bi si znižali plače zaradi "težkih gospodarskih razmer". Tudi Novkovič, ki je prav po despotsko združil v eni osebi tisto, kar je nezdružljivo, novinarsko in menedžersko funkcijo, si je ni. Drugo, kar je pri tej bliskoviti akciji vznemirjalo, je način, na katerega so tuji lastniki začeli reševati podjetje. Ta način je v hudem neskladju s tisto svetovljansko prakso in teorijo, ki jo je pred televizijskimi kamerami kar naprej zagovarjal tudi sam Novkovič. Po tej teoriji pametni lastniki v podjetju, ki se znajde v težavah, najprej zamenjajo vodstvo. Če bi Novkovič dal kaj nase in svojo novinarsko besedo, bi morali v ponedeljek zamenjati njega. Če se požvižga na to, kar govori in piše, potem naj nemudoma neha izvajati svojo demagoško prakso pod avro novinarskih idealov. Ampak to ni najhuje. Najhuje je, da Novkovič razglaša, da lahko dela časopis brez novinarjev. Zdaj, ko je postavil na cesto 30 ljudi, ki so iz dneva v dan ustvarjali "najbolj bran časopis v Sloveniji", v okviru famozne prenove obljublja bralcem še boljše branje, lastnikom pa še več denarja. To ni majhna reč. To pomeni, da dobivamo novinarstvo brez novinarjev. Dobivamo žurnalizem. Krmiljenj temperature v šoli (Robert Balen) Dijaki Srednje elektro-računalniške šole v Mariboru so šolskemu ministru Igorju Lukšiču včeraj predstavili svoje izume in uspehe, ki so jih dosegli na svetovnih tekmovanjih v tehnoloških inovacijah. Na svetovnem robotskem tekmovanju RoboCop Junior 2011 julija v Istanbulu sta dijaka Bojan Potočnik in Tadej Tofant osvojila srebrno mesto. Na tekmovanju je sodelovalo 18 ekip iz 16 držav sveta. Konec julija pa je v Bratislavi na svetovnem srečanju mladih raziskovalcev Expo-Sciences International 2011 Gregor Nikolic osvojil meda- ljo s projektom "Inteligentna regulacija temperature v šoli in s tem privarču- jem!". Robota, ki sta ga izdelala dijaka, bi lahko, sicer v večji različici, uporabili pri naravnih nesrečah za organizacijo reševalne akcije na nevarnih podro- čjih, ko bi ga poslali v izvidnico. Opremljen je namreč s kamero in senzorji za premikanje, toploto in barvo podlage. Svoj izdelek bosta mlada ustvarjalca nadgradila in se prihodnje leto uvrstila na tekmovanje v Mehiki, za komerci- alizacijo produkta pa se za zdaj ne bosta odločila, ker je izdelava preveč zah- tevna. Udeleženec raziskovalnega tekmovanja pa je raziskoval, kako bi lahko v šolah množično privarčevali z energijo. Razvil je krmilje za nadzorovanje temperature v prostoru, ki zapira in odpira radiatorje. Informacije o tempe- raturi in potrebi po ogrevanju sistem posreduje preko internetnega omrežja, računalnik pa na podlagi urnika ve, kateri prostor je treba ogrevati. Sistem že uporabljajo v predavalnici, kjer aplikacijo razvija, nadgraditi pa ga želi z upra- vljanjem žaluzij in luči. (fž) Izdaja Časopisno-založniško podjetje VEČER Časnik, ki vas razume Ul. slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor Prva številkaje izšla 9. maja 1945. Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče ISSN 0350-4972 Direktor: Uroš SKUHALA Odgovorni urednik: Tomaž RANC Predsednik nadzornega sveta: Dušan MOHORKO Srečko KLAPŠ: vodja deska Matija STEPIŠNIK: notranja politika Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija Vojislav BERCKO: zunanja politika Aljoša PERŠAK: mariborska kronika Petra VIDALI: kultura Aljoša STOJIČ: šport Darko ŠTERBENK: črna kronika Katarina ŠULEK: reportaže Dejan PUŠENJAK: V soboto Sašo BIZJAK: fotografija Aleš DRAGAR: likovni urednik Tajništvo uredništva telefon 02/23 53 200 telefaks 02/23 53 371 (364) desk@vecer.com DOPISNIŠTVA: Ljubljana, Cankarjeva 1, telefon 01/2415 600 Celje, Razlagova 13 a, 03/425 36 48 (46) Ptuj, Osojnikova 9, 02/749 21 71 (74) Murska Sobota, Slovenska 25, 02/53 51 410 (412) Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, dopisništvo 02/875 05 24 (20) Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3, dopisništvo 02/84310 03 TRŽENJE: Oglasno trženje telefon 02/23 53140, telefaks 02/23 53 370 oglasi@vecer.com Mali oglasi telefon 02/23 53 331, 02/23 53 357 Naročniški oddelek telefon 02/23 53 321 (355), telefaks 02/23 53 365 narocnina@vecer.com PREDSTAVNIŠTVA Ljubljana, Cankarjeva 1, oglasno trženje 01/24 15 618 (619) naročnina, mali oglasi 01/2415 600 Celje, Razlagova 13 a, naročnina, mali oglasi 03/425 36 30 Ptuj, Osojnikova 9, naročnina, mali oglasi 02/74 92 170 Murska Sobota, Slovenska 25, naročnina, mali oglasi 02/5351414 Tiskano 39.400 izvodov. Cena izvodaod ponedejka do petkaje 1,20 EUR, v soboto 1,30 EUR. Mesečnanaročnina zaavgust 2011 znaša30,02 EUR, za upokojence in študente 26,86 EUR. Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po ceniku Pošte Slovenije. Pisneodpovedi naročnin upoštevamo konec meseca. Na podlagizakonaodavku na dodano vrednost (Ur. list RS,št.134/03) inpravilnikao izvajanju zakonao davku na dodanovrednost (Ur. list RS,št.17/04)sodičasopis med proizvode, za katere seobračunava davek na dodanovrednost postopnji 8,5%. Davek nadodanovrednost je vračunan v ceno časopisa. Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.