URN_NBN_SI_DOC-T52PSIXR

Uvod P re d sta v itev p red šo lsk e g a o tro k a ko t u p o ra b n ik a sp lo šn o izo b ražev aln e knjižnice je rez u ltat p o m em b n ih ug o to v itev o p o m e n u p red šo lsk eg a obdobja za celovit razvoj otroka. Prav v tem najzgodnejšem obdobju se o tro k največ n au či o sebi in o sv etu , ki ga obkroža, uči se socialnega obnašanja in k o m u n i­ ciranja ter si u stv arja sistem v rednot. To je čas, ko p rid o b iv a p rv e n a v a d e u p o ra b e knjižnice, ki lahko kasneje p rerastejo v trajno p o treb o p o knjižnici in knjigi. Z in te n z iv n im ra z v o je m o tro š k ih o d d e lk o v so sp lo š n o iz o b ra ž e v a ln e knjižnice n a H rv ašk em že v sed em d esetih letih dopolnjevale svojo p rim a rn o k u ltu rn o vlogo tu d i s p e d a g o šk o funkcijo in se s svojim i m e to d a m i in v sebino d ela obračale k p rid o b iv an ju bralcev, vzgoji bo d o čih bralcev in ljubiteljev knjige, p ra v tako p a sev ed a tu d i sistem atični vzgoji u p o ra b n ik o v k u ltu rn ih in izo b ražev aln ih v sebin v p ro stem času. Pogosto so pou d arjali, d a so otroci m n o g o zahtevnejši u p ra b n ik i knjižnic kot odrasli, saj si m orajo šele razv iti n a v a d o p rih ajanja v knjižnico, b raln e n a v a d e in n a v a d o preživljanja p ro steg a časa v knjižnici. R ezultati zn an stv en ih raziskav n a po d ro čju psihologije in p ed ag o g ik e so opozarjali n a izre d n o in ten ziv en razvoj človeka v p re d šo l­ sk em ob d o b ju in n a p o m e n zgodnje stim ulacije razvoja p otencialov p o sa ­ m ezn ik a, n a k ritičn o st p red šo lsk eg a obdobja glede n a razvoj n a v a d in sev ed a tu d i n a v a d d ru ž e n ja s knjigo in knjižnico. Prav zato so v zad n jih desetletjih h rv ašk e knjižnice, p ra v tako tu d i p o sv etu , zam enjale ustaljene m eto d e in v seb in o d ela ter jih p rilag o d ile najm lajši populaciji, ki še n e bere, d a bi lahko otroci že v p red šo lsk e m obdobju našli v knjižnici tu d i kaj zase. Spoznanje, d a sta lahko igra in igrača d o b ra p o sred n ik a m ed p red šo lsk im otro k o m in knjižnico, je b o tro v alo p rv i igroteki z igralnico n a H rv a šk e m leta 1976 (B ručič-D voršak, 1976) in uvajanju že p re d tem oblikov anega k o ncepta igrotek e z igralnico v splošne knjižnice po sv etu (C ourtney, 1993; M organ, 1991). P rva ig ro tek a z igralnico je bila o d p rta n a Š vedskem že leta 1963 in je bila n am en jen a p riz a d e tim otrokom , p o te m p a v A ngliji 1967. leta že vsem otrokom . Z ahvaljujoč novi k o m p o n en ti, to je posojanju igrač, so m la d in sk e knjižnice p rep o zn a le v tej obliki m o žn o st aplikacije igroteke in igralnice v o k v iru svoje d o ted an je d ejavnosti p ra v v tren u tk u , ko so iskale n o v e oblike in m eto d e d ela v knjižnici s p red šo lsk im i otroki. P rva ig roteka z igralnico se je pojavila v splošni knjižnici v B rightonu, V elika Britanija, leta 1973. Po p o d a tk ih p rim erjaln e študije iz leta 1990 je d an es n a sv etu več k o t 4.500 ig ro tek z igralnico, večinom a v d eželah an gleškega g o v o rn eg a p o dročja (Bjorck-A kesson, 1990). Z a razliko od sv eto v n ih izkušenj, ki kažejo n a njihov p o sto p e n razvoj in v g n ezd en je v m lad in sk ih knjižnicah, kjer so p rilag ajale svoje naloge p o treb a m p red šo lsk ih o tro k v knjižnici, je tekel razvoj na H rv a šk e m po obratn i poti. P rv a igroteka z igralnico je n a stala p ra v v sp lo šn i knjižnici kot izv irn a rešitev in inovacija v tem okolju. O d p rta je bila že leta