URN_NBN_SI_DOC-TC6VUXO1

žena misel, da je potrebno pristo­ piti k načrtnem u strokovnem u šo­ lanju knjižničarskih kadrov, da bi, namesto dosedamjih bolj aili m anj kam panjsko in na hitro roko priučenih kadrov v takšnih ali drugačnih knjižnicah, v doglednem času vendarle prišli do res pravih knjdžmiearski h strok ovnj ak ov. Ne bi ponavljali, kakšne in k atere načine strokovnega izobra­ ževanja kadrov smo pri nas do­ slej že uporabljali, izmed katerih pa nobeden ni mogel vsaj delu na te načine izobraženih vcepiti ob­ čutek pripadništva k neki novi, svoji stroki. K njižničarska stro­ kovnost je bila skoraj vedno bolj aili m anj v senc.i neke druge, prvotnejše strokovnosti, čeprav je le-ona iin ne le-La predstavljala >oklicno dejavnost posameznika. Da hi ta odnos izboljšali v k n již­ ničarsko korist, je v zadnjem ča­ su vse pogosteje p rih ajalo do vedno bolj Tesnih poskusov uve­ ljavitve načrtnega šolanja knjiž­ ničarskih kadrov. Dve, tri ileta nazaj je pričela rasti 'akcija, ki jo je zlasti p ri­ zadevno vodil referat za knjižni­ ce pri republiškem svetu za pro­ sveto in kultnr/o, in sicer za uvedbo dvoletnega knjižničarske­ ga študija na Višji pedagoški šoli. N ajprej je bil izdelan program za enopreidmetno, <t. j. samostojno knjižničarsko študijsko skupino, pozneje, ko je vodstvo te šole zah­ tevalo vskladitev predlaga z dru­ gimi svojimi študijskim i program i, pa je bil pripravljen program za dvopredmetmo študijsko skupino; in sicer knjižničarstvo ob nemšči­ ni in angleščini. V predm etniku taiko prvega kot drugega progra­ ma so ibilii poleg splošnih predm e­ tov, kot 'so pedagogika, psihologi­ ja, družbene vede in ,pred vojaška vzgoja, ern tu j jezik in naslednji strokovni knjižničarski predm eti: poslovanje ljudskih knjižnic s posebnim ozirom n a pionirske in šolske knjižnice, poslovanje znan- stve/nih knjižnic s posebnim ozi­ rom na učiteljske knjižnice, peda­ goški temelji del« z bralci, pre­ gled svetovne znanosti in umetno­ sti, jugoslovanske književnosti z posebnim poudarkom na novejši dobi, zgodovina knjige in knjiž-. nie, knjigioznanstvo, razvoj jugo­ slovanskega tiskarstva in založ­ ništva, bibliografija An bibliotečna pomagala ter konserviiranje in restavriranje knjižničnega grad i­ va. Smoter tega predloga je bil, omogočiti usposabljanje srednjega to je knjižničarskega kadra za potrebe ljudskih, strokovnih in znanstvenih knjižnic. P rav živahni pa tudi vztrajni razgovori za rea­ lizacijo teh načrtov so potekali še vso pomlad. 1. 1961, dokler ni ko­ nec maju vodstvo Višje pedagoške šole predloga končno odklonilo. S pom ladjo 1%1 pa je odbor D ruštva bibliotekarjev Slovenije začel ob opisani akciji pri Višji pedagoški šoli prip rav ljati kot re ­ zervo še drugo akqijo; ta naj bi po uspešno zaključenih razgovorih z Višjo pedagoško šolo sledila kot (nadaljnja stopnja v snovanju siistemaitičnega šolanja knjižničar­ skih kadrov, a je navsezadnje ostala edina v poštev prihajajoča možnost: uvedba bibliotekarskega študija na univerzi. Poudariti je treba, da je realnejše možnosti za kom binacijo iz univerzo dala pravzaprav študijska reform a na univerzi in so se prve ideje, ki so navezovale študi j biliotekarstva na univerzo, porodile prav ob javnem razp rav ljan ju o novih odprtih možnostih visokošolskega študija. Ta je, ko t je znano, razdeljen na dve oziiroma tri stopnje. In poka­ zalo sc je, da bi mogli tudi za po­ trebe knjižničarske službe in stro­ ke najbolj koristno uporabiti prav ■ta sistem, naš problem p a z njim kom pleksno in v celoti rešiti. Šola­ nje na Višji pedagoški šoli bi moglo nam reč rešiti samo vpraša­ n je isredinjega oziroma višjega t. j. knjižničarskega kadra, nerešeno