URN_NBN_SI_DOC-TC6VUXO1

pa hi še vedno ostalo vprašanje visokega t. j. bibliotekarskega kadra, k ar bi v praksi [pripeljalo do tega, da bi srednji kader po dveh letih rodnega strokovnega šolanja prihajal v knjižnice stro­ kovno dobro podkovan, tisti, ki naj bi ta kader v knjižnicah vo­ dili in nadzorovali njegovo sitro- kovrio delo, t. j. knjižničarski vi­ soki kader, pa bi bili še vedno v knjižničarski stroki samo priuče­ ni. Novi sistem študija na univer­ zi pa bi mogel na prvi, dvoletni stopnji dajati višje srednje kadre (knjižničarje), na drugi stopnji — tre tje in četrto leto — visoke kadre (bibliotekarje) in na m ore­ bitni tre tji stopnji — podiplomski študij — visoko kvalificirane k n již­ ničarske specialiste. H krati us tre/,a novi sistem študija na filozofski fa­ kulteti — kam or bi bilo najbolj prim erno vključiti bibliotekarski študij, ki spada med humanistične vede — tudi sprejetim načelom o bibliotekarskih kvalifikacijah. Po teh načelih naj ne bo bibliotečni uslužbenec samo ozek specialist na svojem bibliotekarskem strokov­ nem področju, temveč maj obvla­ d a še kako drugo stroko, vendar ne na račun biblioitekarstva. Novi študijski sistem na filozofski fa­ kulteti pa predvideva vzporeden študij dveh enakopravnih štu d ij­ skih' skupin na obeh stopnjah. Ena skupina bi bila bibliotekar- stvo, druga pa katerakoli študij­ ska skupina filozofske fakultete, zlasti slavonski jeizik s književ­ nostjo, tu ji jeziki s književnostjo, svetovna književnost, zgodovina, um etnostna «godovina, geografija, muzikologija, sociologija itd. Kakšni so predlogi za študijski program na predlagani kated ri za bibliotekarstvo, bibliografijo in dokum entacijo? — P rav bi bilo, če bi vsebina študija upoštevala zah­ teve, ki jih obsega program za državne strokovne izpite v biblio­ tekarski stroki in če bi predm et­ nik izhajal iz dosedanjih podpb- nih učnih programov, vključno predlog za študij bibliotekarstva na Višji pedagoški šoli. Seveda pa vanj ne bi mogli uvrstiti vseh de­ set in več strokovnih predmetov, kot jih im ata n. pr. pravilnik o strokovnih izpitih ali predlog pro­ gram a za Višjo pedagoško šolo, m arveč bi m orali predm etnik p ri­ lagoditi drugim študijskim p ro ­ gramom na filozofski fakulteti in jih vsaj v začetku strniti v neka­ tere osnovne predm ete. Ti bi bili: 1. zgodovina knjige, knjižnic in knjižničarstva (razvoj pisave, zgo­ dovina knjige do tiska, zgodovina knjižnic v kulturni zgodovini člo­ veštva, zgodovina knjižnic pri nas, zgodovinski razvoj bibliotekar­ stva), 2. bibliotekonom iia (vrste knjižnic in njih naloge, organiza­ cija knjižnic različnih vrst, knji- gozna.nstvo, obdelava kn jižničnega gradiva in knjižnično poslovanje v raznih vrstah knjižnic — pre­ d avanja in vaje, m orda tudi v več sem inarjih), 3. bibliografija im do-' kum entaoija (razvoj tiskarstva in založništva, razvoj znanstvenih disciplin, bibliografska teorija in delo ter njem razvoj, vrste biblio­ grafij, teoretične osnove dokumen­ tacije, dokum entacijsko delo in služba — predavanja in vaje), 4. biblioterapiiia (knjiga kot objekt, knjižnica kot hraniilišče knjig, hranjenje, konserviranje in re­ stav riran je knjižničnega gradiva — predav anja in vaje), 5. paleo- grafija (osnova latinske im slovan­ ske paleografije). Poleg teh biblio­ tekarskih strokovnih predm etov in predm etov fakultativno izbrane druge študijske skupine, bi tisti, ki ne bi kot drugo specialnost iz­ b rali kake jezikovne skupine, študirali na prvi stopnji tuj jezik, vsi pa na drugi stopnji še drugi m oderni ali en klasični jezik; kot vsi drugi slušatelji filozofske fa­ kultete pa bi bili tudi naišii kandi­ dati dolžni vpisovati še uvod v družbene vede, pedagogiko im m e­ todiko in predvojaško vzgojo.